Dobra volja in nasmeh,
za veselim licem skrivam greh.
O vsem molčim in raje lažem,
če je treba s prstom nate kažem.

Noben ne vpraša kako mi je,
če je v meni kaj ljubezni še.
A le jaz vem, da še ljubim,
in te v sanjah vedno snubim.

Minila so že leta od tedaj,
a še vedno upam v najin raj.
Ko pokičeš vprašanja ni,
k tebi se mi takoj mudi.

Pa naj rečejo, da to ni ljubezen,
naj rečejo, da je bolezen.
Bolana sem, ker ljubim te
in ob tem izgubljam se.

V tvojem se pogledu vtopim,
ob dotiku vročem izgubim.
Če ne čutiš, čemu poljubi?
Naj zjočem se ob novi izgubi?

Ne jočem za tabo dragi moj,
jočem, ker izgubljam boj.
Šibka sem v ljubezni svoji,
vedno podležem lepoti tvoji.

Leta in leta minevajo,
brez vprašanja tečejo.
In jaz še vedno lažem si,
da ne jočem, da ne boli.

In še vedno sama...
v upanju, da se zaljubim...

vase...

Malena