Razveseli se trenutka,
ko zagledaš prej neznane obraze,
ki se ti prijazno nasmehnejo.
Koliko svetlobne moči
je v njihovih pogledih.

Napoti misli v svoj mirni kotiček srca
v opazovanju vsakdanjega življenja
in premišljuj z željami in upanjem,
da te nekdo prijazno pozdravi in ogovori.
Če tega ta ne stori, stori ti,
da zadovoljiš svojo notranjost
in da razveseliš bližnjega.

Ne stanjšaj svojega glasu do oslabelosti,
okrepi ga z veseljem, ko se odzivaš.
Nekakšen zven glasu naj spregovori
iz tebe, kot bi nekaj muziciralo
in vdihovalo barve zemlje in soli morja.

Črte tega sveta so neka posebnost.
Poglej horizont, stičišče neba in oceana,
poglej vse tiste arabeske in okrasne vinjete
med zelenjem, ki jih riše svetloba;
poglej vrtni zid in klopco v cvetoči uti
kako vabita, da se usedeš nanjo,
da si odpočiješ svojo dušo in srce.

S kakšno strastjo in zagnanostjo
sega narava po življenju,
kako snubi in vabi na njeno gostijo
in kako ji drhti vse njeno telo.