|    Spet noč brez sna… 
Ležim v postelji, 
mokri od vročih solza. 
 
Kdo poigral se je z mano, 
mi vzel mir, radost in srečo? 
Kdo v obilju me našel je spečo? 
 
A zdaj se usulo je  
cvetje dišeče, 
ostalo je trnje, ostro boleče. 
 
Zakaj srce? 
Kaj sili  tako močno te ljubiti, 
mir, veselje, radost zgubiti?
  |