|    Je mar zaradi zla 
(ko vzide novi dan, 
razžaloščen od sanj) 
začaran v boga, 
 
prejasen, krut in slep, 
zarezan v srce, 
da bo vzneseno lep 
tam v poznem mraku dne 
 
zagledan v nebo, 
prisluškujoč vodam, 
ki s časom v krog teko, 
 
v nasprotju vsem željam 
izpel svoj zadnji stih 
zamaknjen, sam, pretih?
  |