Za moje pojme ne more nièesar bolj poniževati žensk, kot zahteva za zakrivanje in pokrivanje z rutami in burkami v najhujši vroèini, ko se reve pod vso to cunjasto navlako potijo. Vprašam vas ali roža, ko se razcveti in je v svojem najlepšem razcvetu, pokriva svoj cvet, ali kaže svojo lepoto soncu in naravi, ki jo je ustvarila?

Kdo lahko koga tako obsodi, da mu njegovo lepoto skrije in zakrije, da ga poseduje samo zase? Nešteto krat sem poleti sedela v bifeju ob morju, ko se možje zakritih žensk lepo hladijo in razkazujejo svoje zagorelo telo v tenkih bombažnih srajcah, ob njih pa sedijo zakrite ženske v èrnih oblaèilih in rutah. Ali se ti egoistièni možje kdaj vprašajo kako se poèutijo njihove žene, obložene v najhujši vroèini z vsemi tistimi cunjami, pod katerimi teèejo potoki potu?

Kdo je te ženske obsodil, da so se tako oddaljile od narave in svojih naravnih potreb? Ne reèem, da tam kjer so pešèeni viharji, da narava zahteva, da so bolj zakrite in je lahko tudi religija to koristnost podprla. Kaj pa v normalnih pogojih, v vsakdanjem življenju? Lahko bi obstajali tudi religiozni razlogi, ki so uzakonili takšen obièaj, vendar dragi moji, smo na pragu tretjega tisoèletja. Popolnoma odobravam francoski zakon, ki prepoveduje razkazovanje verskih ali zatiralskih simbolov na tako èloveku (ženski) neprijazen naèin.

Pred 50 leti so v prejšnjih skupnih republikah nosile ženske še feredže, ženske so bile predmet nakupa in prodaje, mladenke so se prodajale sivim in opešanim starcem. Se vprašamo kdaj v kakšnem èasu živimo in kaj se dogaja okoli nas.

Na TV gledam filme kako možje tepejo muslimanske ženske, kako izvajajo oblast nad njimi in kako jih kaznujejo, obrezujejo in kamenjajo, da se èloveku kar ježijo lasje. Pa saj to ni mogoèe, si reèem. Celo žive jih pokopljejo s svojimi pokojnimi možmi. Èe se ženska zaljubi (kar je popolnoma normalen pojav) v drugega moškega, jo pretepejo in dobi 80 udarcev z bièem po hrbtu.

Govorite o prostituciji zahodne ženske, tudi na zahodu je veliko tega, ki ponižuje ženske. Najbolj ogabno se mi zdi, da se prostitucija uzakoni in obdavèi kot obrt. Dostojanstvo ženske bomo ohranjali in spoštovali le, èe jo bomo cenili kot èloveka
z vsemi èloveèanskimi svobošèinami, vkljuèno s svobodo izbire poklica, njeno pasivno in aktivno volilno pravico voliti in biti voljena ter kot mater, ženo in èloveka. Vso oblast, ki si jo je èlovek izmislil nad žensko s pomoèjo zaostalih religijoznih obièajev in namer zaradi vladanja in oblasti nad èlovekom, in zaradi dejstva, da moškemu narava daje možnost zaplojevanja ženske, si je moški vzel še pravico, da izvaja nad njo premoè, da se dvigne nad njeno duševno in telesno življenje, je razumljivo, da v takšnem odnosu ni veè logiènega spoštljivega in razumskega odnose do ženske kot èloveškega bitja. Nekateri držijo svoje ženske kot pse na verigah. Lepe besede, ki jih ima marsikateri patriarhalni moški o dostojanstvu ženske izhajajo iz njegove dvoliènosti in dejstva, da je zgodovinsko prišlo do enaèenja èloveškega bitja z moškim, ki ni potreboval veè teorije o enakosti spolov, temveè si je žensko podredil kot svojo služabnico.

Ko se govori o ženski emancipaciji ni to niè drugega, kot težnja po moški emancipaciji, ki izrablja naravno razliko med moškim in žensko v svoj prid. Ta razlika med spoloma je za zastopnike moškega hierariènega razrednega gospostva, ne le v gospodarskih in ekonomskih hiarihijah, temveè tudi verskih, zelo privlaèna in izmalièena, ki se lažno prikazuje kot vrednota. Moški misli, da takšen položaj kot ima ženska pri naravnem spolnem aktu, da takšen položaj upravièuje moškega, da je celo življenje nad njo. Ženska je ostala odvisna služabnica moškega, kar se kaže na najrazliènejše naèine.

Vprašam vas kje se nahaja ob doloèenih ženskih problemih društvo, ki govori o zašèiti ustave in krivic cerkve? Ali se ženski, ki je zakrita poleti po glavi in telesu z ruto in burko ne godi krivica? Ne fizièni zakoni, le svobodno gospodovanje duha odloèa o usodi ljudi. Okolišèine vedno prisilijo demokracijo, da utre pot tiraniji. Religija je bila vedno odloèilni vzvod svetovne zgodovine, ki pove kako se je moški v doloèenih okoljih obnašal v svoji patriarhalni drži do ženske.

Ali ni žalostno, da je še danes ženska sužnja moškega in predmet prekupèevanja. Psihološko je patriarhalna družbena struktura tesno povezana z razredno naravo današnje družbe, kateri religija uspešno dopolnjuje zunanji pritisk vladajoèega aparata na položaj ženske, posebno v muslimanskem svetu.

Gre za patricentrièni kompleks. Tak moški zatiralec je èustveno odvisen od moške avtoritete v obliki mešanice strahu, identificira se s svojim bogom in njegovo oèetovsko avtoriteto napram šibkejšim, ki se meèejo pred njim. V njem se razvija moèan superego, katerega naèelo je, da je dolžnost spoštovanja tradicij, neglede na racionalne razloge, pomembnejša od sreèe; obèutje krivde, ki jih spet in spet obnavlja neskladje med zahtevami superega in zahtevami dejanskosti, njihov uèinek pa je, da ostajajo ljudje ponižni pred avtoriteto. Ni pomembno pred katero - pred avtoriteto.

Družina, ki jo posedujejo jim služi za pomembno podporo v družbi. Za te moške je znaèil družbeni hedonizem, svojih resniènih moralnih vrednot se pa ne zaveda zaradi svojega superega. Seksualnost za zatirano žensko med šitirimi stenami mu daje eno najelementarnejših in najmoènejših priloženosti za zadovoljevanje in sreèo, na zunaj pa še izkazovanje moèi s številèno družino, ki mu je brezpogojno vdana in ji vlada kot absolutni gospodar, ki mu ni podložna samo ena žena, temveè veè žena, kolikor jih lahko vzdržuje, obvladovati mu jih itak ni težko s pomoèjo prislile, ki mu jo daje in omogoèa njegov kanon.

Ker so seksualni užitki razglašeni kot nekaj pregrešnega, so zagotovljeni le njemu, v obmoèju njegovega sekusalnega poželenja. Žensko bi n.pr. lahko tudi obrezali in zanjo te vrste zadovoljstvo sploh ni pomembno. Vèasih povzroèajo pri moškem seksualni užitki tudi èustveno zastrašenost, kaj èe bi jih ženska dosegala z drugim in jih z njim ne more veè tako uspešno dosegati zaradi tega ali onega razloga. Ženske drugi moški ne sme videti, da si je ne bi zaželel ali ona njega, seksualna omejevanja najrazliènejših oblik, vkljuèno z zakirvanjem pa zagotavljajo optimalno zaviranje razvoja njene ženske osebnosti in osebne sreèe.

Psihièna struktura, ki je skupna pripadnikom doloèene družbene skupine, ki zatira ženske, je nepogrešljiva opora pri ohranjanju družbene in verske stabilnosti države, ki je posebej znaèilna za svet, o katerem je govora. Iluzorno si je misliti, da bo lahko tak moški prepustil vladanje v parlamentu ženski. Za to bo moralo preteèi še nekaj svetlobnih let, da bo dojel, da je ženska tudi lahko ravno toliko moder vladar kot je moški, v kolikor ni še v prednosti zaradi materinstva, saj ženska je tudi mati, ki uravnava sreèno otrokovo življenje in ji je vojna odurna zadeva in ji obièajno nasprotuje. Materinstvo žensko ponotranji in prispeva k oblikovanju njene zavesti v èustvenem smislu. Za paatricentrièno držo oèeta je znaèilno, da otrok introjicira oèeta kot nosilca moralnih zahtev in to ponotranjenje je moèan vir oblikovanja zavesti. To povzroèi tekmovanje z oèetom in razvoj ambivalentne èustvene drže. Po eni strani si otrok želi, da bi ga oèe ljubil, po drugi strani pa se mu bolj ali manj upira in ta svoj konflikt prenaša na podjarmljeno žensko. Ukazovanje ženski pa ga kompenzira, da se poèuti vladar.

Ženska ni niè drugega glede na psihièno, ekonomsko in versko strukturo svoje družbe, kot bitje s èloveško naravo, kateri se iz teh ali onih razlogov v doloèeih družbenih okolišèinah, odrekajo njene pravice, da se jo zatira in nenehno postavlja pod luè patricentièno naèelo vladavine moškega nad njo.

Nekdaj so morali sužnje s fiziènimi sredstvi prisiliti, da so vsak drobec energije posvetili gospodarsko koristnemu delu. Danes pod vplivom patricentriènega komplesa pa se ljudje prostovoljno posveèajo delu in predajajo tiraniji; zunanji pritisk je ponotranjen, izpolnjevanje nalog vesti pa je pripeljalo ljudi tako daleè, da se ženske niti ne zavedajo, da jim je pod èrno ruto in èrno burko poleti vroèe, moški se pa niti ne zavedajo, da so svojim ženskam tirani takšni kot so, saj vse spada k izpolnjevanje nalog tako kot jim jih je davno njihov bog, cesar ali vladar doloèil. To pa je prišlo tako daleè, da nekateri celo žrtvujejo svoje življenje v imenu svojega gospodarja. Gospodarjev je na tem svetu veliko: denar, dobièek, profit, nafta, oblast, prevlada, nadvlada, mašèevanje, religija, ekonomija, vojna, itd. Ne manjka jih. Neverjetno bogato domišljijo ima dandanašnji èlovek za ustvarjanje zla. Tako kot je protestantizem radikalno izrtrebil vse matricentriène poteze kršèanstva, tako je islam matricentriène poteze svoje ženske najbolj milo reèeno, spregledal in jih ukalupil po svojih potrebah, izrazito patricentrièno.

Materinske poteze pravega in resniènega boga pa temeljijo na ljubezni moškega in ženske, brez pridržkov in omejevanja in so edini dokaz resniène božje naklonjenosti in milosti.

Pot do resniène èloveške svobode in ljubezni med ljudmi je še dolga! Premoèna je še sla po oblasti.

[ Odgovori na to | # ]