Evropski parlament je minuli teden na zasedanju v Bruslju sprejel poročilo o skupnem evropskem kazalniku jezikovnih znanj, ki bo omogočal lažjo primerljivost znanja jezikov ter izobraževalnih programov s tega področja v Evropski uniji. Poslanci so prepričani, da bi moralo biti dobro znanje oziroma tekoče govorjenje vsaj dveh tujih jezikov del splošne izobrazbe vsakega evropskega državljana, ki študira ali dela v EU, so sporočili v Bruslju.

Predlog Evropske komisije o evropskem kazalniku je nastal potem, ko so se voditelji držav in vlad na vrhu v Barceloni marca 2002 zavzeli za izboljšave pri poučevanju temeljnih spretnosti, vključno z vsaj dvema tujima jezikoma od zgodnjega otroštva naprej. V EU sicer trenutno ni na voljo dovolj informacij za ustrezno primerljivost podatkov o jezikovnih in komunikacijskih spretnostih njenih državljanov. Med članicami EU obstajajo velike razlike glede sistemov izobraževanja in načinov preverjanja jezikovnega znanja ter izdaje spričeval. Primerjava je zato težavna, možnosti za medsebojno priznavanje jezikovne usposobljenosti pa omejene, kar lahko negativno vpliva tudi na prost pretok delavcev in študentov znotraj EU.

Skupni evropski kazalnik jezikovnih znanj bi temeljil na posebej pripravljenih objektivnih testih, s katerimi bi ocenjevali jezikovne spretnosti na štirih področjih: branje, slušno razumevanje, ustno izražanje in pisanje. Na začetku bi se iz praktičnih razlogov izvajali pisni testi, ustrezni podatki bi se zbirali v rednih časovnih presledkih, na primer vsaka tri leta. Kazalnik bi beležil znanje jezika v vzorčnih skupinah na vseh šestih stopnjah lestvice, ki je opredeljena v Evropskem referenčnem okvirju za jezike Sveta Evrope in se že uporablja v številnih članicah EU. V prvi fazi bi preverjali znanje petih najbolj poučevanih jezikov v EU - angleščine, francoščine, nemščine, španščine in italijanščine - naknadno pa še drugih jezikov.

Evropski kazalnik bi bil izjemno pomemben instrument pri zbiranju zanesljivih podatkov o znanju tujih jezikov med evropskimi državljani, zlasti med mladimi. Z zbranimi podatki bi bila možna primerjava med politikami članic EU na tem področju in izmenjava izkušenj, kar bi dalo tudi nov zagon poučevanju tujih jezikov. Pri izvajanju in razvijanju kazalnika bi morale aktivno sodelovati članice EU in regionalne oblasti. Evropska komisija bo sicer pristojna za osrednje usklajevanje in analizo podatkov, pri čemer ji bodo pomagali zunanji izvajalci, izbrani z javnimi naročili, za pomoč pri tehničnih vprašanjih in nadzorom nad pravilno uporabo kazalnika pa bi skrbel odbor, sestavljen iz predstavnikov članic EU.

Kazalnik ne bi obremenil evropskega proračuna z dodatnimi upravnimi izdatki, ker bi se predvideni stroški krili iz sredstev za obstoječa programa Socrates in Leonardo da Vinci ter iz novega integriranega programa vseživljenjskega učenja. Prvi preizkusi kazalnika in njegovih testov naj bi stekli leta 2007, so še sporočili v Bruslju. V razpravi Evropskega parlamenta o večjezičnosti in učenju jezikov v EU je sodelovala tudi poslanka iz Slovenije Ljudmila Novak (EPP/NSi). Ta je med drugim opozorila na omejevanje pravic slovenskih manjšin do uporabe maternega jezika na avstrijskem Koroškem in v Italiji. Dunaj je ob tem pozvala k spoštovanju avstrijske državne pogodbe, v kateri so zapisane pravice manjšin, Rim pa k uresničevanju zaščitnega zakona za slovensko manjšino.
www.dnevnik.si