Le javnosti ni treba vznemirjati

Medtem ko Slovenija še čaka na povabilo k sodelovanju pri presoji okoljskih posledic plinskega terminala offshore španske multinacionalne družbe Endesa sredi Tržaškega zaliva, so formalni postopki za pridobitev soglasja h gradnji drugega terminala tipa inshore (terminal na kopnem) konkurenčne španske družbe Gas Natural v Žavljah pri Miljah že v zaključni fazi ocenjevanja vplivov na okolje.

Konferenca storitev (Conferenza dei servizi) za navedeni terminal se je v Rimu začela že sredi oktobra 2005 in je že zdavnaj zaključena. Že poldrugi mesec pa je v pripravi ocena italijanskega okoljskega ministrstva o učinkih terminala na okolje. To je tudi zadnji postopek pred izdajo vladnega soglasja h gradnji terminala.

Plinski terminal v Žavljah je načrtovan na površini, ki je nekoč služila naftni rafineriji (Aquila), oddaljen pa je le nekaj sto metrov od prvih bivalnih stavb in le slabe tri kilometre od državne meje in naseljenega območja v Sloveniji. Slednje naj bi po evropskih direktivah in konvenciji Espoo narekovalo obveščanje sosedne države in njeno vključitev v presojo okoljskih vplivov, saj bi bilo v primeru nesreče neposredno prizadeto tudi naseljeno območje v Sloveniji.

Po mnenju italijanskih okoljevarstvenikov je načrt žaveljskega plinskega terminala še bolj pomanjkljiv in nevaren od Endesinega na morju. Konferenca storitev za terminal sredi zaliva se je v Rimu začela 19. aprila, v naslednjih 90 dneh pa naj bi se začelo tudi vladno ocenjevanje ekoloških vplivov. Pred nadaljevanjem postopka je gradeška občina zahtevala temeljito analizo posledic izbrane lokacije za turizem.

WWF Furlanije Julijske Krajine je 4. aprila v Trstu predstavil svoje pripombe na oceno okoljskih učinkov žaveljskega terminala. Pred tem je svoje kritične ocene podala tudi Legambiente. Po mnenju okoljevarstvenikov WWF je žaveljski načrt nesprejemljiv in vladi predlagajo ustavitev postopka, dokler ne bodo pojasnjeni nekateri ključni dejavniki, ki lahko resno ogrožajo varnost in kakovost okolja. V obsežni analizi jih tudi naštevajo in opisujejo, hkrati pa predlagajo alternative in dodatne ocene. WWF meni, da bi moralo resorno ministrstvo takoj ustaviti postopek že zaradi dejstva, da načrt ne omenja plinovoda, ki naj bi povezal terminal z mrežo plinske distribucije. Okoljevarstveniki opozarjajo, da je kraško območje že zdaj preobremenjeno z dvema plinovodoma (SNAM) in dvema naftovodoma (Silone in SIOT) in da je na Krasu razglašeno zaščiteno območje evropskega pomena (SIC), ki bistveno omejuje nove posege. Po mnenju okoljevarstvenikov je navedena pomanjkljivost predvsem špekulativne narave; vlagatelji še ne vedo, komu bodo prodajali tranzitni plin; v kolikor bi bila to vzhodna Evropa (in Slovenija), bi se plinovodi prilagajali povpraševanju. To pojasnjuje intenzivna prizadevanja guvernerja Furlanije-Julijske krajine Riccarda Illyja pri prepričevanju slovenskih sogovornikov o strateški ugodnosti uvažanja naravnega plina iz sosednje dežele z opuščanjem ruskega plina. Illy je nedavno o tem nagovoril tudi slovenske menedžerje v Portorožu, intenzivni pa so njegovi stiki s slovensko vlado.

Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je po nedavnem srečanju z Illyjem dokaj jasno namignil na možnost, da bo zgrajen “le” terminal na kopnem. Prav slednji pa naj bi bil namenjen vzhodnoevropskim trgom. Minister Rupel je pred dnevi imel v Trstu še eno kosilo z Illyjem, na njem pa so bili prisotni tudi predstavniki manjšinskih organizacij. Ob tej priložnosti naj bi naš minister gostitelju pojasnjeval nasprotovanje terminaloma v Sloveniji z nenaklonjenostjo nekaterih novinarjev. Dejstvo, da Slovenija domnevno ni bila obveščena o načrtovanju obmejnega terminala v Žavljah in da ni bila vključena v presojo njegovih vplivov, pa je že druga hladna prha iz sosednje države. Sicer je na znameniti večerji z Ruplom v Ankaranu Illy načel tudi vprašanje čezmejnih vplivov (smrada) livarne v Solkanu. To je menda storil, po poročanju časnika Gazzettino Veneto, preden sta se sogovornika dotaknila vprašanja plinskih terminalov. Vsa navedena dejstva, kot tudi nerazumljivo obnašanje vladne večine v Sloveniji, navajajo k sklepanju, da oviranja gradnje terminalov v in ob Tržaškem zalivu s strani slovenske vlade ni pričakovati. Da so morda nadaljnji načrti že usklajeni, le da javnosti o tem ni smotrno seznanjati.

FRANCO JURI