Poglejte okrog sebe. Kaj vidite? Ekran računalnika, potiskane liste papirja, pisalo, oblačila. Obstaja verjetnost, da so naftni derivati prav v vseh teh proizvodih. Snovi, ki so osnovane na naftnih derivatih, najdemo v veliko različnih izdelkih, šminkah, praških za pranje perila, oblačilih, računalniski opremi, čokoladnih tablicah in celo gnojilih ter farmacevtskih izdelkih. Oddelek za energijo poroča, da je nafta, ki ni namenjena za gorivo, v preteklem letu predstavljala pet odstotkov celotne njene porabe v Združenih državah Amerike.

Pet odstotkov morda ne izgleda veliko, a gre še vseeno za približno milijon sodčkov na dan. To je zadosti, da je pritegnilo pozornost nove generacije industrije in znanstvenikov, ki želijo najti naravne, nestrupene alternative za potrošniške proizvode. Svoje področje so poimenovali "zelena kemija".


Paul Anastas, direktor Zelenega kemičnega inštituta v Washingtonu D.C., je povedal: "V preteklosti smo se z okoljskimi vprašanji vedno soočali tako, da smo probleme reševali naknadno, zelena kemija pa začne že v začetni fazi." Sestavine naftnih derivatov želi zamenjati s snovmi rastlinskega izvora, kot so koruza, krompir, biomasa in rastlinska olja.

Kemikalije na osnovi naftnih derivatov so se v gospodinjskih čistilnih proizvodih začele pojavljati okoli druge svetovne vojne, navdih za zeleno znanost pa je že nekaj casa prisoten. "Pred kar nekaj leti so barve proizvajali iz rastlinskih in mineralnih virov," je povedal Scott Egide, generalni direktor podjetja AURO USA, ki izdeluje barve iz olj lanenih semen. Preusmeritev na naftne derivate, uporabljene v plastičnih proizvodih, je relativno nova tehnika.

Energetska učinkovitost ohranja tudi nizke stroške. "Ljudje v industriji imajo radi zeleno kemijo, saj jim pomaga zbližati profitne cilje in ekonomsko konkurenčne cilje. Nenevarne nestrupene kemikalije so cenejše za izdelavo, poleg tega pa dodajajo vrednost industriji," je povedal Anastas.

Več: http://www.csmonitor.com/2006/0306/p13s02-sten.html