PLES ZA RAZVIJANJE IDENTITETE ALI KAKO PLEŠEMO SKOZI ŽIVLJENJE

Ključne besede: izrazni ples, osebnostna rast, ples za razvijanje identitete, plesna terapija, psihoterapija, delovna terapija, interakcijski pristop.

"Ne gledamo telesa, temveč to kar nam telo pripoveduje, izpoveduje, izraža, kakšno vzdušje ustvarja. Kaj hoče vzbuditi v nas? Nas hoče prenesti v določeno razpoloženje? Mogoče pa nima nobenih zahtev? Le giblje se? In vendar se mu odzovemo. Glejte, razveseljuje nas, buri nam domišljijo, nekam nas nosi… S plesom vstopaš v sanje, v katerih izgubiš samega sebe, da najdeš TISTO…Ves čas se sprašujem: kako plesati življenje in kako živeti ples? Odgovora ne najdem. Iščem ga - s plesom." citat Jasne Knez po Novak, 2000.

UVOD
Človek uporablja za izražanje verbalno in neverbalno govorico. Neverbalno sporočilo dajemo z načinom oblačenja, kretnjami rok, mimiko obraza, plesom… Ker z verbalnim izražanjem sporočamo naše vsebine in smo s tem načinom v interakciji z drugimi, tako tudi s plesom govorimo o vsebinah , ki so v nas in jih sporočamo drugim.
Skozi zgodovino je imel ples pomembno vlogi. Bil je del obredov, ki je imel religiozno sporočilo in zdravilno moč. Ples je bil način samozdravljenja. Z njim so krepili telesno odpornost in medosebne odnose- ljudje so se med seboj povezali.
Z uveljavljanjem modernih izraznih plesov, se je plesno izražanje rešilo tradicionalnosti in konformizma, s tem pa se je razvila plesna terapija in gibanje kot psihoterapevtski medij.

Bistvena značilnost plesnega gibanja v plesni skupini za razvijanje identitete je spontani ples. Ples je brez razmišljanja, brez predhodnih priprav , vaj in koreografij.

Po klinikah v ZDA, kjer je plesna terapija visoko razvita je še vedno v domeni delovne terapije, enako tudi v Sloveniji - v smislu okupacije. Pri tem se zanemarja pomemben vidik , da sta identiteta in skupina tesno povezani, tako posameznik pridobiva izkušnje naravnega učenja iz okolja, v katerem pride do fenomenov delitve in podpore, pripadnosti , povezanosti, učenja, zrcaljenja, spodbuja, stika z ustvarjalnostjo in virov energije.

Začetki ene od oblik plesne terapije je razvil nemški psihiater in psihoanalitik Gunter Ammon. Imenovala se je ego strukturalni ples (teorija o človekovi jaz strukturi).
V Slovenijo sta to obliko terapije "prinesela" As. Miran Možina dr.med. in Bernard Stritih jo s sodelavci Društva Odmev poimenoval Ples za razvijanje identitete.

PLES ZA RAZVIJANE IDENTITETE KOT IZKUSTVO OSEBNOSTNE RASTI

Primerna je za ljudi, ki so psihološko in socialno relativno dobro integrirani, ki so na splošno zadovoljni z življenjem. Ljudje, ki relativno uspešno rešujejo svoje vsakodnevne probleme in konflikte in se simptomatika pojavlja kot rahla potrtost, nerazpoloženost ali nespečnost. Osebe, ki dobro funkcionirajo in imajo pomembne medosebne odnose.

PLES ZA RAZVIJANJE IDENTITETE KOT PSIHOTERAPEVTSKA METODA
Ker ples vzpodbuja posameznikovo psihično, fizično in socialno integracijo je primerna za ljudi, ki so v duševni stiski, so odvisni od psihoaktivnih snovi ali od nespihoaktivnih snovi, ter raznimi drugimi duševnimi motnjami. Pri tej obliki je pomembno, da je ples pod vodstvom psihoterapevtsko orientiranega terapevta in, da plešoči poleg plesa kot terapevtski medij uporablja pogovorno obliko psihoterapije kot nadaljevanje procesa, ki se je začel odvijati med plesom..

TEMELJNI ELEMENTI PLESA ZA RAZVIJANJE IDENTITETE
"Plesna terapija uporablja ples in gibanje kot psihotrerapevtski medij v procesu, ki spodbuja posameznikovo psihično in fizično integracijo." (cit.po Ammonu, 1986a)

Skupinsko srečanje se začne z uvodno nekajminutno relaksacijo, ki nam omogoča prehod iz vsakodnevnega tempa v počasni stik s sabo in svojim telesom.

Nato pogledamo video posnetke prejšnjega plesa. Plešoči spregovori, kako je ples doživljal in kakšna čustva odzvanjajo v njemu. Zelo dragocene pa so povratne informacije, ki jih dobiva od ostalih članov skupine.

Po pregledu videlo posnetkov nastopi čas za ples. Začnemo ga s skupinskim meditativno relaksacijskim plesom.

Prostovoljni in spontani ples se odvija na sredini skupine, ob glasbi, ki jo plešoči izbere sam. Ples se lahko na željo odvija tudi v tišini, ob spremljavi tolkal, na katere igrajo člani skupine, ali pa glasbo izbere terapevt. Pri tem terapevt lahko ples izkoristi v diagnostične namene, saj lahko npr. opazuje obseg utesnjenosti v možnostih gibanja v prostoru in času, kot zmožnost stika z glasbo, skupino in samim seboj. Do izraza pridejo sposobnosti za sprostitev, izražanja čustev, katarzo, stik s kreativnostjo, navdihom in vitalnostjo. Z vsakim plesom se razširi prostor za izražanje

Po plesu plešoči poda ( če si želi in če lahko) svoje občutke in čustva, ki jih je med plesom doživljal. Od skupine pa dobi povratno informacijo, kako so ga/jo doživljaji in kaj so sami ob tem čutili. Izključena so ocenjevanja plesa po koreografiji ali plesnih sposobnostih.
Namen tega je, da povemo kaj telo govori in nam sporoča. To pa lahko povežemo z diskusijo o plesalčevi predstavi - kako pleše v življenju oz. drugih življenjskih situacijah.
Plesna srečanja so včasih tako intenzivna, da lahko odmevajo nekaj ur po plesu ali pa celo nekaj dni preden izzvenijo.

Plesi se snemajo zaradi podkrepitve učenja. Tako vsak plesalec lahko doživi sebe in preko videa prepozna razliko med lastnim doživljanjem med plesom in doživljanjem ob gledanju videa. Pogosto se zgodi, da so doživetja med plesom zelo intenzivna, ob gledanju pa smo presenečeni nad monotonostjo plesa. Lahko je tudi ravno obratno, vsa ta nasprotujoča si doživetja so lahko dobra osnova za poglobljen pogovor.

USTVARJALNI IN TERAPEVTSKI UČINKI PLESA ZA RAZVIJANJE IDENTITETE

Ples je osrednja govorica posameznikovega telesa. Plešoči s telesom pripoveduje svojo zgodbo. V skupini, ki je varno okolje lahko pridemo v kontakt z vsemi čustvi in občutenji, ki so v nas. Cilj plesnega terapevtskega dela je po eni strani zdravljenje ran in stisk, s katerimi pride plešoči v kontakt med plesom, po drugi strani pa vzpodbujanje zdravih delov osebnosti za oživljanje še nedotakljivih (ali vse premalokrat rabljenih) pozitivnih virov.
Ples velikokrat lahko pomeni izražanje nekaj kar ne moremo povedati, nekaj kar je za govor premočno in preprosto ne moremo govoriti, ali tema še ni v zavedanju in deluje kot "senca" po C.G. Jungu.

Srečanja se bodo odvijala 1 x mesečno po 4 šolske ure. Predvidoma ob sredah ob 17:30 v Ljubljani. Prvo srečanje bo 1.02.2006
Cena 10.000,00 sit

Vodila jih bo Breznik Tanja edukant gestalt psihoterapije in delovne terapije
Supervizor - as.Miran Možina dr.med.spec.psihiater

Več o plesnih srečanjih: PLES ZA RAZVIJANJE IDENTITETE ALI KAKO PLEŠEMO SKOZI ŽIVLJENJE

Vir: Zbornik tretjih študijskih dnevov Slovenske krovne zveze za psihoterapijo