ko se zvečeri,
ko pogasnejo vse luči,
takrat blazino stisnem k sebi
in si mislim, da si ti....

v neznosni samoti
misli bežijo na vse strani,
te iščem,
te čutim,
te božam,
občutim...

povej,
ko se zvezde prižgo,
pogledaš kdaj v nebo,
se kdaj spomniš,
da obljubo si mi dal,
da zame vsak večer jih boš prižgal....

ko pogasnejo luči,
skoz spomine mi zletijo
vse besede izrečene,
vse obljube podarjene...

kje si....?