V Sloveniji so se emisije v prometu v minulih letih skoraj podvojile, prav tako narašča poraba primarne energije, vendar pa Slovenija spada tudi med države z razmeroma visokim deležem obnovljivih virov električne energije. Je pa država pozitivno napredovala pri zbiranju odpadkov na prebivalca, vendar so izboljšave še vedno potrebne, saj velik del odpadkov trenutno še vedno konča na odlagališčih. To so glavne ugotovitve danes v Bruslju predstavljenega poročila Evropske okoljske agencije (EEA).


Kot kaže poročilo EEA z naslovom Evropsko okolje - Stanje in možnosti 2005, petletna ocena po 31 državah, poraba primarne energije v Sloveniji od leta 1992 narašča za 2,7 odstotka na leto. Pri tem več kot dve tretjini zajemajo fosilna goriva, z naraščajočim deležem zemeljskega plina. Energijska intenzivnost v Sloveniji se je med letoma 1995 in 1999 znatno zmanjšala, čeprav je v zadnjih letih upadanje počasnejše. Sicer razloge za razmeroma visoko energijsko intenzivnost države poročilo pripisuje trenutni gospodarski strukturi v državi, saj predelovalne dejavnosti prispevajo 27 odstotkov k celotni dodani vrednosti.Slovenija pa je država, ki ima razmeroma velik delež (11 odstotkov) obnovljivih virov električne energije v celotni porabi primarne energije, glavna obnovljiva vira pa sta biomasa (61 odstotkov) in vodna energija (38 odstotkov). Izkoriščanje obnovljivih virov se v Sloveniji med drugim spodbuja s subvencioniranimi vlaganji in taksami na emisije ogljikovega dioksida, do leta 2013 pa naj bi se z gradnjo verige hidroelektrarn vzdolž reke Save povečalo izkoriščanje vodnih virov, dodaja EEA.

Poročilo tudi navaja, da je Slovenija pozitivno napredovala pri zbiranju odpadkov na prebivalca, vendar so izboljšave še vedno potrebne, saj velik del odpadkov trenutno še vedno konča na odlagališčih. Izpostavlja tudi napredek pri rabi tekoče vode na prebivalca, med prednostne naloge pa bi morala država uvrstiti razvoj ekološke učinkovitosti.

Agencija obenem poudarja, da morajo oblikovalci politik, podjetja in ljudje v Evropi takoj ukrepati glede vrste okoljskih problematik ali pa bodo pozneje plačali visoko ceno. "Brez učinkovitih ukrepov v naslednjih desetletjih bo globalno segrevanje ozračja povzročilo taljenje ledenih ploskev na severu in širjenje puščav na jugu, kar pomeni, da bi se prebivalstvo celine dejansko zgostilo v osrednjih območjih. Tudi če omejimo globalno segrevanje ozračja na povečanje za dve stopinji Celzija, kar je cilj EU, bi živeli v atmosferskih razmerah, ki jih človeška bitja še niso doživela. Potrebna so večja zmanjšanja emisij," je prepričana izvršna direktorica EEA Jacqueline McGlade.

Poročilo navaja, da je bila pretekla zakonodaja EU glede okolja učinkovita. EU je uspelo očistiti vodo in zrak, opustiti nekatere snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, in podvojiti količino recikliranih odpadkov. Prav tako je v Evropi na cestah vse več avtomobilov, ki manj onesnažujejo. Brez izrazitih izboljšav, ki so jih v zadnjih dvajsetih letih prinesli katalizatorji, bi bila raven nekaterih emisij desetkrat višja od sedanje. A kot navaja poročilo, je bilo potrebno deset do dvajset let, da so ti ukrepi izboljšali stanje.

V dokumentu je tudi zapisano, da Evropa porabi naravnih virov dvakrat več, kot je povprečje za ves svet. Emisije toplogrednih plinov se najhitreje povečujejo zaradi prometa in predvidoma bo tako tudi v prihodnje. Pričakuje se, da se bo zračni promet do leta 2030 podvojil. Tako bomo vplivali tudi na okolje zunaj Evrope, zmanjšali naravne vire in škodili globalnemu okolju, opozarja EEA.

Kot kaže anketa Eurobarometra, več kot 70 odstotkov Evropejcev od svojih oblikovalcev politik pričakuje, da enako obravnavajo okoljske, gospodarske in socialne politike. Poročilo poudarja, da morajo oblikovalci politik, če hočejo upoštevati te vidike, sodelovati tako na evropski, nacionalni kot na lokalni ravni. Okoljsko problematiko morajo vključiti v sektorje kot so promet, kmetijstvo in energetika, ter ustvariti okvir, znotraj katerega lahko posamezniki in podjetja ukrepajo."Oblikovalci politik morajo načrtovati dolgoročno. Počasi bi bilo treba davke, ki izhajajo iz dela, in davke na naložbe zamenjati z davki na onesnaževanje in davki na neučinkovito rabo surovin in zemljišč. Potrebujemo tudi takšne reforme, da se bodo denarne podpore uporabile za promet, stanovanja, energijo in kmetijstvo. Potrebujemo denarne podpore, ki spodbujajo trajnostne prakse in učinkovite tehnologije," še meni McGladeova.

"Če bodo reforme vključevale spodbude, bodo vodile k večjim naložbam, inovacijam in konkurenčnosti," je še prepričana. Ob tem je dodala, da ima zaradi visoke obdavčitve motornega bencina in visokih regulativnih standardov Evropa v zadnjih desetletjih avtomobile, ki porabijo skoraj dvakrat manj goriva kot avtomobili na ameriških cestah. "Spoznali smo, da plačujemo visoko ceno - z življenji ljudi, s propadom ribjega staleža, kislim dežjem. Če se hočemo zavarovati dolgoročno, moramo ukrepati zdaj," je še prepričana McGladeova.

Slednja je sicer v pogovoru za današnjo izdajo britanskega časnika Financial Times dejala, da potrebuje EU, če se želi uspešno spopasti s klimatskim spremembami, enotno energetsko politiko, ki bi nadomestila individualne strategije posameznih članic EU. Poročilo EEA zajema 25 članic EU ter Bolgarijo, Islandijo, Liechtenstein, Norveško, Romunijo in Turčijo.
www.dnevnik.si