V Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije ter Zvezi potrošnikov Slovenije se zavzemajo za bolj ustrezno označevanje živil na trgovinskih policah. Predlagajo, da bi se na nacionalni ravni začelo s semaforiziranim označevanjem živil, s čemer bi potrošniki pri nakupih lažje izbrali ustrezna živila. Številna živila, označena kot lahka ali podobno, namreč v resnici vsebujejo preveč sladkorja, soli in maščob, opozarja predsednica društva Danica Rotar Pavlič.

Tako so na primer številna živila, ki jih starši vsakodnevno ponujajo svojim otrokom, recimo kosmiči in pijače, kljub napisom na embalaži v resnici nezdrava. Problematične so tudi označbe na živilih, ki so pogosto nerazumljive in si potrošnik z njimi ne zna pomagati pri izbiri pravih oz. zdravih živil, poudarja Rotar-Pavličeva.

Prehrana je bistven element dobrega zdravja. Veliko bolezni in smrti ljudi namreč strokovnjaki povezujejo z nepravilno prehrano - ali zaradi pomanjkanja določenih hranil (na primer železo ali jod), preobjedenosti, preseganja priporočenih vnosov posameznih hranil ali pa zaradi nepravilnih prehranjevalnih navad. V Sloveniji se zavedanje o pomenu zdrave prehrane sicer povečuje, kljub temu pa se razmere zaradi modernega ritma življenja slabšajo.

Za slovenske osnovnošolce je sicer še vedno dobro poskrbljeno, neurejeno pa je področje prehranjevanja v srednjih šolah. Kot je navedla Rotar-Pavličeva, imajo za prehrano svojih dijakov ustrezno poskrbljeno le redke slovenske srednje šole, še tu pa se pojavljajo pritiski staršev, ki želijo, da bi njihovim otrokom namesto šolske prehrane ponudili študentskim bonom podoben način prehrane, s čemer pa bi dijakom težko zagotovili ustrezne obroke.

Mladi se sicer zavedajo, kaj pomeni zdrava prehrana, so na nedavni okrogli mizi Zdravo je cool ugotovili v društvu za zdravje srca in ožilja. Vendar pa kljub temu njihova najljubša hrana ostajajo "modni" hamburgerji in pice. Okrogla miza je tako pokazala, da mladostniki sicer poznajo načela zdrave prehrane, a je nezdrava hrana kljub temu "cool".

Po prepričanju Rotar-Pavličeve gre to pripisati tudi zgledu staršev, saj se otroci prehranjevalnih navad učijo prav od njih. Starši pogosto uporabljajo hrano kot nagrado za svoje otroke, za nagrajevanje oz. zahvalo pa uporabljajo "cool" živila. Problem pa je tudi prehranska industrija, ki izdelkom dodaja vedno večje količine sladkorja.

Semaforsko označevanje živil bi bilo tako dobra rešitev tudi po mnenju udeležencev okrogle mize društva. Menili so, da bi takšno označevanje potrošnike vodilo k izboru zdravju prijaznih izdelkov. Težko je namreč pričakovati, da bi si kupci vzeli čas in pregledali prehranski sestav vseh živil na trgovinskih policah in istočasno poznali tudi ustrezne vrednosti posameznih sestavin. Vendar pa brez državne podpore in regulative ne bo šlo, saj je pojav preveč širok, je ob tem še opozorila Rotar-Pavličeva.
www.dnevnik.si