Mogočno se dviga krošnja v modro nebo,
Razpira svoje srebrne niti na vse strani.

Pogumno jo nosi njeno mogočno telo,
In njene rdeče nitke prizemljujejo ga.

Tako enkratno stojiš pred mano,
Bohotiš se v vsej svoji lepoti.

Sprejemaš in daješ nesebično,
Saj okolje obdaja te v pozitivnem.

Daješ in se razdajaš v dobrobit,
Le sončni žarki prežemajo te..

Le klobuj vsem preizkušnjam,
Le kljubuj trenutku večnosti.