POGLAVJE 157

Skupina na Oljski gori. Jezus napove uničenje Jeruzalema in strahote ob koncu sveta. Svoje učence opominja k zvestobi. Povratek v Betanijo.
1 Z dvanajsterimi je nato Jezus zapustil tempelj, vzpeli so se na Oljsko goro in se na njej razporedili po zemlji tako, da so imeli pred seboj spodaj jeruzalemska mestna vrata.
2 Učenci so mu rekli: "Poglej to čudovito mesto Jeruzalem! Vse njegove stavbe so tako lepe! Njegovi templji in oltarji so odeti v tolikšno veličje!"
3 Jezus pa je rekel: "Jeruzalem je slava mojega ljudstva Izraela. A glejte, prišel bo čas, ko bo porušeno do zadnjega kamna, in tedaj bo v zasmeh in sramotilna beseda narodom zemlje."
4 Učenci so vprašali, kdaj bo to opustošenje nastopilo.
5 Jezus jim je odgovoril: "Ta narod ne bo prešel, ko bo orožje zavojevalca zagrmelo ob njegovih vratih. Vdrl bo vanj in kri se bo prelivala po cestah kakor voda.
6 Vse dragocene opreme templja, dvora in palač bodo razrušene ali odpeljane, da z njimi prekrijejo kraljevske palače in dvore.
7 Glejte, ti dnevi niso pred vrati. Predno nastopijo, glejte, se vas bodo polastili pismouki, farizeji, veliki duhovniki in učitelji postave.
8 Brez vzroka vas bodo postavili pred sodišče, kamenjali vas bodo, v sinagogah vas bodo pretepali, pred gospodovalci tega sveta boste obsojeni, vladarji in kralji bodo nad vami izgovarjali smrtno obsodbo.

9 Vi pa ne boste omahovali, ampak boste pričevali za resnico in pravilnost.
10 V tistih urah ne bodite v skrbeh, kaj govoriti. Ni treba, da mislite na to, kaj boste rekli.
11 Sveti Dih, glejte, vas bo namreč obsenčeval ter vam navdihoval besede, ki jih boste govorili.
12 Toda potem se bo nadaljevalo prelivanje krvi, pri čemer bodo ljudje menili, da ugajajo Bogu, ko vas ubijajo. Narodi od blizu in daleč vas bodo črtili zavoljo Kristusa.
13 Ljudje bodo med vašim sorodstvom sejali slabe misli, pa vas bodo le-ti sovražili in izročali v smrt.
14 Bratje bodo spletkarili proti bratom, očetje se bodo dvignili in pričevali proti svojim otrokom, otroci pa bodo starše vlačili na grmade.
15 Ko boste slišali rimskega orla frfotati v ozračju in boste videli legije valiti se prek ravni, tedaj vedite, da je opustošenje Jeruzalema blizu.
16 Modri naj tedaj ne čaka, ampak naj beži. Kdor je na strehi, naj ne hodi več v hišo, da pobere svoje imetje, ampak naj beži.
17 In kateri so na polju, naj ne hodijo domov, ampak naj pustijo vse, da si rešijo življenje.
18 Gorje pa materam z njihovimi dojenčki tiste dni, nihče ne bo ušel meču.
19 Bridkosti tistih dni ni mogoče izražati v besedah, kajti taksne stiske še ni bilo, odkar je Bog ustvaril človeka na zemlji.
20 Zavojevalec bo mnogo Abrahamovih sinov odvedel kot sužnje v tuje dežele, in tisti ki ne poznajo Izraelovega Boga, bodo teptali glavne ceste Jeruzalema, dokler ne bodo dopolnjeni protijudovski dnevi.
21 Ko pa bo ljudstvo prejelo kazen za svoje zločine, bodo prenehali dnevi bridkosti. Toda, glejte, prišel bo čas, ko se bo dvignil ves svet, podobno gladiatorjem v krogu, in se bodo borili iz edinega nagiba, da bi prelivali kri.
22 Človek ne bo razmišljal. Ne bodo videli, niti ne bodo hoteli videti razloga svojemu ubijanju in plenjenju. Vojskovali se bodo proti prijateljem enako kot proti sovražnikom.
23 Ozračje bo prenasičeno s smrtnim dimom in kuga bo neposredno sledila meču.
24 Tedaj pa se bodo na nebu in na zemlji pojavila znamenja, kot jih ljudje nikoli niso videli. Tudi na soncu, na mesecu in na zvezdah.
25 Morja bodo kipela in od nebes bodo prihajali zvoki, ki jih ljudem ne bo moč razumeti. To pa bo narodom prinašalo gorje in tesnobo.
26 Srca najkrepkejših mož bodo trepetala v bojazni, pričakujoč se strašnejših dogodkov na zemlji.
27 Toda medtem ko bodo spopadi besneli na kopnem in morju, bo Knez Miru stal nad oblaki neba in znova razglašal:
28 "Mir, mir na zemlji, blaga volja ljudem." In vsi bodo pometali vstran svoje meče, narodi se bodo naučili, da se več ne bodo borili med seboj.
29 Tedaj bo mož, ki nosi vrč za vodo, prekoračil nebesni obok. Znamenje sinu človekovega se bo razločno pojavilo na vzhodnem nebu.
30 Tedaj bo modri povzdignil svojo glavo in bo spoznal, da je odrešenje zemlje blizu.
31 Predno pa bodo prišli ti dnevi, glejte, se bodo v mnogih deželah dvignili krivi Kristusi in ubogi zapeljani preroki.
32 Izkazovali se bodo z znamenji in bodo izvajali številna velika dejanja. Mnoge, ki niso modri, bodo tako zavajali in mnoge modre bodo varali.
33 Zdaj pa vam še enkrat povem: Ko bodo ljudje govorili: - Kristus je v puščavi, ne hodite tjakaj.
34 In ko bodo govorili: Kristus je na skritem kraju, ne verjemite. Kajti ko bo prišel, bo svet vedel, da je prišel.
35 Kakor namreč od vzhoda prihaja jutranja svetloba in sveti do zahoda, tako se bo izpolnil prihod dobe in sina človekovega.
36 Hudobni zemlje bodo jokali, ko bodo videli prihajati sina človekovega na oblakih neba v moči.
37 Bodite torej pazljivi, bodite čuječi, ker ne poznate ne ure ne dneva prihoda sina človekovega.
38 Ne pustite, da bi vam srce obteževala čutnost in ne skrb za življenje, da vas ta dan, ko pride, ne bi našel nepripravljene.
39 Bodite na straži ob vsakem letnem času. In molite, da bi mogli srečati Gospoda v veselju in ne v žalovanju.
40 Predno bodo nastopili ti dnevi, bo naš Oče-Bog razposlal svoje poslance naokrog, da, na vse konce zemlje, in oni bodo govorili:
41 Pripravite se, pripravite se, Knez miru prihaja, zdaj je na tem, da pride na oblakih neba."
42 Ko je Jezus to povedal, je odšel s svojimi učenci nazaj proti Betaniji.

POGLAVJE 158

Jezus z dvanajsterimi v oljčnem vrtu moli. Apostolom razkrije globlji pomen skrivnih naukov. Pove jim, o čem je treba učiti ljudstvo. Pove nekaj prilik. Povratek v Betanijo.
1 Prišlo je jutro osrednjega dne v tednu, ko je Jezus z dvanajsterimi odšel na vrt Oljske gore, da bi molil. Sedem ur so prebili potopljeni v molitev.
2 Nato je Jezus dvanajstere poklical k sebi in jim rekel: "Danes se koprena odgrinja in stopili bomo skozi, v skrivne božje dvore.
3 In Jezus jim je razkril pomen skrite poti Svetega Diha in nezmotljive Luči.
4 Povedal jim je vse o knjigi življenja, o pergamentnih svitkih Grafaela, o knjigi božjih Spominov, kjer so zabeležene vse misli, besede in dejanja ljudi.
5 Ni jim glasno govoril. Skrivnosti duhovnih mojstrov je razkrival s pritajenim glasom, in kadar je izgovoril ime BOG, je zavladala tišina v nebeških dvorih, ki je trajala pol ure, kajti angeli so govoreč zadrževali dih.
6 Jezus je rekel: "O tem ni moč govoriti glasno. Tudi ne more biti nikdar zapisano. To so poslanice iz dežele Tišine. To so Dihi notranje srčike Boga."
7 Nato pa je učenik dvanajstere učil tega, kar naj bi oni učili druge ljudi. Tu in tam je uporabljal prilike. Rekel je:
8 "Spominjate se včerajšnjih besed o prihodu sina človekovega. No, učili boste druge ljudi to, kar sem vam govoril in kar vam govorim.
9 Učite jih moliti, da ne bodo omahovali. Da bodo pripravljeni vsak trenutek dneva, kajti ko bodo najmanj pričakovali, tedaj pride Gospod.
10 Neki mož je odšel v oddaljeno deželo in je svojo hišo in vse svoje premoženje izročil v oskrbo služabnikom. Petero naj bi čuvalo hišo, petero pa skednje in čredo.
11 Služabniki so dolgo čakali, da se bo vrnil, toda gospodar ni prišel, pa so postajali brezbrižni v svojem delu. Nekateri so zapravljali svoj čas v hrupnem veseljačenju in pijančevanju, drugi pa so na svojih službenih mestih zaspali.
12 Noč za nočjo so prihajali roparji ter odnašali premoženje iz hiše in skednjev, odganjajoč s seboj najlepši del čred.
13 Ko so ugotovili, da jim je bilo mnogo premoženja, izročenega v varstvo, izmaknjenega, so rekli:
14 - Krivda ne more biti na naši strani. Če bi bili vedeli za dan in uro, ko bi se vrnil naš gospodar, bi njegovo premoženje dobro čuvali in bi ne dopustili, da bi ga tatovi raznesli. Nedvomno je pogrešil on, ker nam ni tega povedal. -
15 Toda po preteku mnogih dni se je gospodar vrnil. Ko je ugotovil, da so ga oropali tatovi njegovega premoženja, je poklical služabnike in jim rekel:
16 - Ker ste zanemarjali to, kar bi bili morali delati, zapravljajoč čas z veseljačenjem in spanjem, glejte, ste vi vsi moji dolžniki.
17 Kar sem izgubil po vaši malomarnosti, to mi dolgujete. - Nato jim naloži težke dolžnosti ter jih z verigami priklene na njihovo mesto, da bi morali ostati, dokler niso plačali za vse, kar je njihov gospodar izgubil zavoljo njihove brezbrižnosti.
18 Drugi mož je zaklenil svoje premoženje ter odšel spat. V nočnih urah so prišli roparji, odklenili vrata, in ko so videli, da ni čuvaja, so vstopili in odnesli premoženje.
19 Ko se mož prebudi in najde vrata na stežaj odprta, vse bogastvo pa ukradeno, reče: - Če bi vedel uro, ko bodo tatovi prišli, bi bil na straži. -
20 Čuvajte se, prijatelji moji, čuvajte se! Bodite pripravljeni vsako uro, vseeno, naj pride vaš Gospod opolnoči ali ko se dani, da vas dobi pripravljene, da ga sprejmete.
21 Potem, glejte, je bila razglašena svatba. Deset devic naj bi ženina sprejelo, ko bi prišel.
22 Device so si nadele primerne obleke, vzele so svoje svetilke ter sedle, da čakajo na klic: Glejte, ženin prihaja!
23 No, pet izmed njih, ki so bile modre, je imelo svetilke napolnjene z oljem. Drugih petero pa je bilo nespametnih, ker so bile njihove svetilke brez olja.
24 Ženin ni prišel ob času, ko so ga pričakovale. Device so postale med čakanjem trudne in so zaspale.
25 Opolnoči se razlegne klic: - Glejte, ženin prihaja! -
26 Device vstanejo. Modre hitro prižgo svoje svetilke in odidejo, da sprejmejo ženina.
27 Nespametne device rečejo: 'Nimamo olja, naše svetilke ne gorijo.'
28 Skušajo si izposoditi pri modrih, a te rečejo: 'Nimamo več kot zase. Pojdite k trgovcu in si kupite ter napolnite svoje svetilke, pa se vrnite, da sprejmete ženina.'
29 Medtem pa, ko so šle kupovat, je prišel ženin. Device, ki so bile pripravljene s svojimi prižganimi svetilkami, so šle z njim na svatbo.
30 Ko so prišle nespametne device, so bila vrata zaprta in se niso odprla, čeravno so trkale in klicale na glas.
31 Voditelj svatbe je dejal: 'Ne poznam vas.' Device so morale oditi v svoji nesreči.
32 Ponovno vam povem, vi pa povejte tistim, ki vam bodo sledili:
33 Bodite pripravljeni sleherno uro dneva in noči, kajti Gospod bo prišel, ko ga ne pričakujete.
34 Glejte, ko bo prišel z vsemi svojimi poslanci luči, bodo odprli knjigo življenja in knjigo Spominov, knjigi, v katerih so zapisane misli, besede in dejanja.
35 In vsakdo bo lahko bral spomine, ki jih je sam zapisal, in bo poznal svojo usodo, predno bo sodnik spregovoril. To bo čas, ko bomo presejani.
36 Glede na to, kaj bodo vsebovali Spomini, bo vsakdo prejel, kar mu pripada.
37 Sodnik je Pravičnost, kralj vse zemlje - in on bo ločil množice, kot pastirji ločijo ovce od kozlov.
38 Ovce bodo našle svoje mesto na desni, kozli na levi, sleherni človek pa bo vedel za svoje mesto.
39 Tedaj poreče sodnik onim na desni: 'Vi, blagoslovljeni Očeta-Boga, pridite v svojo dediščino, ki vam je pripravljena izdavna.
40 Vi ste bili služabniki človeštva. Jaz sem bil lačen, pa ste mi dali jesti kruha, bil sem žejen, pa ste mi dali piti, bil sem nag, pa ste me oblekli.
41 Bil sem bolan, pa ste mi stregli; bil sem v ječi in ste prišli k meni z ljubeznivimi besedami. Bil sem tujec, pa sem našel dom v vaši hiši.
42 Pravični pa tedaj poreko: 'Kdaj smo te videli lačnega, žejnega, bolnega, jetnika ali tujca ob naših vratih in smo ti pomagali?'
43 Tedaj poreče sodnik: 'Služili ste človeškim sinovom, in karkoli ste storili njim, to ste meni storili.'
44 Onim na levi bo rekel sodnik: 'Proč od mene. Vi niste služili človeškim sinovom.
45 Lačen sem bil, pa mi niste dali jesti, žejen, a mi niste dali piti, tujec sem bil, pa ste me pregnali od svojih vrat. Ujetnik sem bil in bolan, pa mi niste pomagali.'
46 Oni tedaj porečejo: 'Kdaj smo te zanemarili in ti nismo tako služili? Kdaj smo te videli lačnega, žejnega, bolnega, tujca ali v ječi, pa ti nismo pomagali?'
47 In tedaj bo sodnik rekel: 'Vaše življenje je bilo polno lastnega jaza. Služili ste svojemu jazu in ne svojim sovrstnikom-ljudem. In kadar ste prezirali enega od teh, ste zanemarjali mene.'
48 Tedaj bo pravični imel kraljestvo in moč, oni pa, ki so krivični, bodo odšli, da plačajo svoje dolgove, da trpijo vse to, kar so ljudje trpeli zaradi njih.
49 Tisti, ki imajo ušesa zato, da slišijo, in srca, da razumejo, bodo dojeli smisel teh prilik.'
50 Ko je Jezus končal vse te prilike, je rekel: "Veste, da bo čez dva dni veliki praznik Pashe, in glejte, sin človekov bo izdan v roke hudobnežev.
51 In on bo svoje življenje daroval na križu in ljudje bodo spoznali, da je on, sin človekov, božji sin."
52 Nato so se Jezus in dvanajsteri vrnili v Betanijo.

XVIII.
TZADDI
JEZUS IZDAN IN PRIJET

POGLAVJE 159

V Simonovi hiši pri gostiji. Marija mazili učenika z dragoceno nardo, Juda in drugi jo obsojajo, češ da je razsipna. Jezus jo brani. Judovski voditelji uporabijo Ananija, da prime Jezusa. Ananija podkupi Juda, da mu pomaga.
1 Bar-Simon, nekdanji gobavec, ki je bil po Jezusovi sveti Besedi očiščen, je prebival v Betaniji.
2 Gospodu in mesijanski skupnosti na čast je priredil slavje, na katerem je bil Lazar med gosti, Ruta in Marta pa sta stregli.
3 Ko so se gostje razmestili okrog mize, je Marija vzela stekleničico dišavnega mazila ter ga izlila Jezusu na glavo in noge.
4 Nato je pokleknila in s svojimi lasmi obrisala njegove noge. Vonj dragocene dišave je napolnil ves prostor.
5 Juda pa, ki je stalno motril življenje s stališča sebičnosti, je vzkliknil: "Sramuj se, zakaj tako razsipaš to drago dišavo?
6 Za tristo denarjev bi jo bili lahko prodali, pa bi imeli denar za naše potrebe in za hrano ubožnim."
7 (Juda je bil blagajnik in je nosil pri sebi ves denar mesijanske skupnosti.)
8 In drugi so dodali: "Kakšna razsipnica si, Marija! Take dragocenosti bi ne smela metati proč."
9 Toda Jezus je rekel: "Molčite, vi možje, in pustite jo, ker ne veste, kaj govorite.
10 Reveže imate vedno med seboj, vsak čas jim lahko pomagate. Jaz pa ne bom dolgo z vami.
11 Marija pa pozna bridkost prihodnjih dni. Mazilila me je vnaprej za moj pokop.
12 Povsod se bo oznanjala blagovest o Kristusu, in kdor bo o Kristusu govoril, bo poročal o tem dnevu. Kar je Marija storila v tej uri, bo ljub spomin na njo, koderkoli bivajo ljudje."
13 Po slavju je vzel Lazar Jezusa s seboj na svoj dom.
14 V Jeruzalemu pa so bili duhovniki in farizeji pri načrtih, kakor bi se polastili Gospoda in mu vzeli življenje.
15 Veliki duhovnik je povabil k posvetu vse najmodrejše može ter dejal: "To je treba izvesti na skrivaj.
16 Prijeti ga bo treba, ko ne bodo blizu množice, kajti sicer lahko pride do bitke. Ljudstvo se utegne postaviti v njegovo obrambo, pa bi tako oskrunili ta sveti prostor s človeško krvjo.
17 Kar pa delamo, se mora izvesti pred velikim praznikom."
18 Ananija pa je rekel: "Jaz imam načrt, ki bo uspel. Dvanajsteri z Jezusom gredo vsak dan sami venkaj, da molijo.
19 Našli bomo njihov dogovorjeni prostor. Takrat se lahko moža polastimo in privedemo semkaj brez vednosti množic.
20 Poznam enega od dvanajsterih, ki ljubi bogastvo, in mislim, da bo za denar pripravljen pripeljati nas tja, kjer mož običajno moli."
21 Tedaj je rekel Kajfa: "Če hočeš to prevzeti in podkupiti človeka, o katerem govoriš, da nam pomaga prijeti Jezusa na skrivnem, dobiš za nagrado sto srebrnikov."
22 "Dobro tako," je potrdil Ananija.
23 Nato je odšel v Betanijo in našel dvanajstere v Simonovi hiši. Poklical je Juda k sebi:
24 "Če si za to, da pridobiš zase vsoto denarja, poslušaj:
25 Veliki duhovnik in drugi voditelji v Jeruzalemu bi hoteli govoriti z Jezusom na samem, da bi izvedeli za njegove zahteve.
26 Če jim sam dokaže, da je Kristus, glej, tedaj ga bodo branili.
27 Če torej hočeš biti jutri ponoči za vodnika tja, kjer je tvoj učenik, da bodo poslali duhovnika, ki bi z njim govoril, tu je vsota tridesetih srebrnikov, ki ti jo hočejo duhovniki dati za to."
28 Tedaj je Juda razmišljal: Gotovo utegne biti dobro, da Gospodu damo priložnost govoriti duhovnikom o svojih načrtih, ko je čisto sam.
29 Če bi mu ti hoteli škodovati, ima moč, da izgine in odide, kakor je to že storil. Trideset srebrnikov pa je lepa vsota.
30 Zato je rekel Ananiji: "Hočem vas voditi in s poljubom vam dam spoznati, katera oseba je Gospod."

POGLAVJE 160

Jezus in dvanajsteri jedo Pasho sami v Nikodemovi hiši. Jezus umiva učencem noge. Juda zapusti omizje in odide, da izda Gospoda. Jezus poučuje enajstere. Ustanovi Gospodovo večerjo.
1 V torek je Jezus poklical k sebi dvanajstere in jim rekel: "To je spominski dan Boga, in mi hočemo obhajati čisto sami večerjo Pashe.
2 Petru, Jakobu in Janezu je ukazal: "Pojdite v Jeruzalem in tam pripravite."
3 Učenci so vprašali: "Kam hočeš, da gremo in najdemo mesto, kjer lahko pripravimo?"
4 Jezus je rekel: "Pojdite k vhodu ob studencu in zagledali boste moža z vrčem v roki. Takole mu povejte: To je prvi dan nekvašenih kruhov.
5 Gospod želi, da mu odstopiš obedno dvorano, kjer bi lahko z dvanajsterimi obhajal zadnjo Pasho.
6 Ne bojte se govoriti. Mož, ki ga boste videli, je Nikodem, judovski voditelj, pa vendar božji človek."
7 Apostoli so odšli, našli moža, kakor je Jezus rekel, in Nikodem je hitel domov. Gornji prostor, obedno dvorano so uredili in pripravili za večerjo.
8 Popoldan je prišel Gospod in njegovi v Jeruzalem in našli so vse pripravljeno za obhajanje.
9 Ko je prišla ura slovesne večerje, so se apostoli začeli pričkati med seboj, ker si je vsak od njih hotel zagotoviti častni prostor.
10 Jezus pa je rekel: "Se hočete prepirati zase celo sedaj, ko se že bližajo sence te bridke noči?
11 Pri nebeški gostiji ni častnega mesta, razen zanj, ki si ponižno izbere najnižji prostor."
12 Tedaj je Gospod vstal, vzel skledo z vodo in brisačo, se sklonil in zapovrstjo umival dvanajstim noge ter jih brisal z brisačo.
13 Nanje je dihnil in rekel: "Naj te noge vedno hodijo pota pravičnosti."
14 Prišel je k Petru, da bi mu noge umil, ta pa je rekel: "Gospod, ti boš meni noge umival?"
15 Jezus mu je odgovoril: "Pomena tega, kar delam, še ne doumeš, a boš razumel pozneje."
16 Peter pa je vztrajal: "Moj učenik, ne, ne boš se pripogibal, da bi mi umil noge."
17 Jezus je tedaj odvrnil: "Moj prijatelj, če ti nog ne umijem, ne boš imel deleža z menoj."
18 Nato Peter: "Potem pa, o moj Gospod, me umij vsega, noge, roke, glavo."
19 Jezus pa je rekel: "Kdor se je prej skopal, je čist in se mu ni treba umiti, razen nog.
20 Noge so resničen simbol razumevanja človeka, in kdor hoče biti čist, mora vsak dan v veletoku življenja dobro umivati svoje razumevanje."
21 Nato se je Jezus s svojimi učenci razposedel ob slavnostni mizi, rekoč: "Poslušajte, kateri je nauk te ure!"
22 Imenujete me učenik, kar tudi sem. Če torej vaš Gospod in učenik poklekne in vam umiva noge, ali potem ne bi drug drugemu umivali nog in tako razodevali svojo voljo, da služite?
23 Vi to veste, zato ste trikrat blagoslovljeni, če tako ravnate."
24 In nadaljuje: "To je ura, ko lahko resnično proslavim božje ime in zato sem srčno hrepenel po tem, da bi z vami obhajal to zadnjo večerjo, preden prestopim kopreno.
25 Ne bom je namreč več obhajal, dokler se ne obnovi z vami v kraljestvu našega Očeta-Boga."
26 Nato so zapeli hebrejski slavospev, ki so ga Judje običajno peli pred tem obhajanjem.
27 Zatem so jedli Pasho, pri čemer je Jezus govoril: "Vedite, eden od vas se bo to noč obrnil vstran in me bo izdal hudobnim rokam."
28 Apostoli so zastrmeli nad tem, kar je rekel. Začudeno so se spogledovali med sabo. Vsi so vzklikali: "Gospod, ali sem mar jaz?"
29 Peter je rekel Janezu, sedečemu ob Gospodovi strani: "Koga misli?"
30 Janez je stegnil roko in se dotaknil Jezusove ter vprašal: "Kdo izmed nas je tako pokvarjen, da bi izdal svojega Gospoda?"
31 Tudi Juda je vprašal: "Gospod, ali sem jaz?"
32 In Jezus je rekel: "To je oni, ki je zdaj istočasno z mano segel z roko v skledo. Vsi ozrejo in roka Judova je bila v skledi hkrati z Jezusovo.
33 Jezus je rekel: "Preroki se ne morejo motiti. Sin človekov mora biti izdan, toda gorje njemu, ko bo izdal svojega Gospoda."
34 Juda se je nenadoma dvignil od mize. Prišla je njegova ura.
35 Jezus mu je rekel: "Kar imaš storiti, stori brž." In Juda je odšel.
36 Ko so končali večerjo, je Jezus sedel z enajsterimi nekaj časa molče in globoko razmišljujoč.
37 Nato je Jezus vzel hlebec kruha, ki še ni bil načet, rekoč: "Ta hleb je simbol za moje telo, kruh pa je simbol za kruh življenja.
38 In kakor jaz lomim ta hlebec, tako bo moje meso prelomljeno kot vzorec za človeške sinove. Ljudje morajo namreč svobodno darovati svoja telesa v prostovoljno žrtev za druge ljudi.
39 In kakor jeste ta kruh, tako treba, da jeste kruh življenja, pa nikoli ne umrete." Nato je vsakemu dal jesti košček kruha.
40 Potem je vzel kelih vina in rekel: "Kri je življenje, to je življenjska kri grozda. To je simbol za življenje njega, ki daje svoje življenje za ljudi.
41 In kadar pijete to vino, če ga boste pili v veri, pijete Kristusovo življenje."
42 Nato je srknil iz keliha in kelih izročil ostalim apostolom. Medtem je Jezus rekel: "To je gostija življenja, velika Pasha sina človekovega, Gospodova večerja, in vi naj bi pogosto jedli kruh in pili vino.
43 Odslej se bo ta kruh imenoval 'kruh spominjanja' in to vino bo imenovano 'vino spominjanja'. Spominjajte se mene, kadarkoli jeste ta kruh in pijete ta kelih."