Še vedno v noči, v mestu spijo hiše, oči
v mislih pa mi se klatiš kot klatež ti
kot sonce ki z jutrom vstane
zbežiš z mano na cvetoče travnike prostrane.

Govorit, poslušat greva trave visoke
ob tebi pogrejem mrzle si roke
vohava opojne vonje dišave
odpeljejo naju v neznanske sanjske višave.

Vsaka skupaj narejena stopinja
nove skrivnosti v nama razgrinja
vidim rad tvoj srečen obraz
s teboj, ob tebi večno bi rad bil jaz.

Z nama zaspi celo mesto
bledo že vidim laterno tam čez cesto
s teboj spet odpeljem s sanjami se v tretji svet
tega nihče nama ne more vzet.