Včasih,
ko hodim
po ulicah,
po cesti,
po ozki potki
ali ko umirjeno
sedim na klopci,
mi misli
odplavajo stran
od mesta,
kjer sem.

Preprosto odidejo,
brez kakršnega koli
vprašanja,
k tebi.
In čeprav ne vem
vedno točno,
kje si,
te moje misli
vedno najdejo.


Vidim te
pred sabo...
In se sprašujem,
kako se počutiš...
In pomislim,
o čem razmišljaš...
In ti želim,
da se imaš lepo...
In te začutim
v srcu...

Daleč si,
pa tako blizu,
da mi postane
topleje
kot kdajkoli.
Čutim te,
kako te nosim
s seboj
po vseh poteh,
po vseh cestah.
Kako lepa
ja misel,
da imam
rada tebe,
ki me imaš rad.

In ko hodim
naprej,
se tako večkrat
rodi molitev.
Molitev,
ki je zahvala,
da se je moja pot
zlila s tvojo.
In da gresta
skupaj naprej...