V razpravnem delu konference Kam po Kjotu?, ki jo je včeraj v Ljubljani pripravila nevladna organizacija Fokus - društvo za sonaraven razvoj, so govorili o ozaveščanju, nacionalni varnosti, trajnostnem razvoju in Kyotu ter Energetski samozadostnosti. Razpravljalci so ocenili trenutno stanje in predlagali ukrepe, med katerimi so izpostavili iskanje alternativ potrošniški družbi, zmanjšanje porabe energije ter marketinški pristop pri ozaveščanju in ustvarjanje alternativ za drugačen življenjski slog.

Ozaveščenost v Sloveniji je razmeroma slaba, je dejala predavateljica na ljubljanski biotehniški fakulteti in članica biroja medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) Lučka Kajfež Bogataj, ki je predstavila zaključke skupine, ki se je ukvarjala z ozaveščanjem. Eden od razlogov naj bi bila nezainteresiranost politikov za to temo, pa tudi različne obremenitve dijakov v šolah.

"Vendar ne gre obupati," so poudarili in dodali, da so potrebne konkretne akcije, tudi z uporabo marketinškega pristopa, iskanje zaveznikov v podjetjih, ki jim je to v interesu, uporaba znanih športnikov kot zgleda ter predstavljanje problematike strankam v času volitev s pomočjo strokovnjakov in nevladnih organizacij.

Skupina, ki se je ukvarjala z nacionalno varnostjo in katere zaključke je predstavil Jože Jurša z ministrstva za obrambo, je oblikovala predlog, naj se podnebne spremembe kot problem varnosti v prihodnosti umestijo v resolucijo o strategiji nacionalne varnosti RS, katere dopolnitev naj bi po Juršetovih besedah v vladno obravnavo prišla do konca leta. Ob obravnavi spremenjene resolucije v DZ naj se po predlogu omogoči sodelovanje strokovnjakov in nevladnih organizacij.

Poleg tega so ugotovili, da Slovenija nima urejenega upravljanja groženj in posledic z vidika podnebnih sprememb za ustrezni ravni. Med predlogi skupine je bila tudi možnost, da država "naloži" državljanom odgovornost glede podnebnih sprememb, npr. pri gradnji hiše, uporabi avtomobila.

Andrej Piltaver z zavoda za varstvo okolja pri Mestni občini Ljubljana je o temi trajnostnega razvoja dejal, da bi bilo treba spremeniti poglede na potrošniško družbo in načine razmišljanja, saj v nasprotnem primeru zmanjšanje porabe energije ne bo mogoče. Razpravljalci so dejali tudi, da bi bilo treba ljudem ponuditi alternative za drugačen življenjski slog.

Skupina, katere delo je predstavil Robert Špendl iz podjetja za okoljske investicije Ipsum, je ugotovila, da ob dejstvu, da ima Slovenija premalo lastnih energetskih virov in zato veliko energije uvaža, obstajajo dve možnosti - ali zmanjšati porabo ali bolje izkoristiti lastne vire. Med ukrepi so predlagali učinkovitejšo rabo energije pri stavbah, večjo uporabo biomase (pri ogrevanju, proizvodnji elektrike in celo kot goriva), zmanjšanje porabe energije v prometu, in sicer z drugačnim organiziranjem dela, učinkovitim in cenovno dostopnim javnim prevozom ter spodbujanjem inovacij za izboljšanje tehnologije za izkoriščanje lastnih energetskih virov.
www.dnevnik.si