V okviru Društva za zdravo duhovnost je začel delovati projekt Soustvarjanje, ki bo povezoval prizadevanja in dejavnosti v zvezi z idejami iz knjig Vladimirja Megreja v Sloveniji.

- Projekt združuje vse tiste, ki so jih ideje iz knjig spodbudile h kakršnemu koli ustvarjanju - bodisi klasično umetniškemu ali zemljiško umetniškemu.
- Začela bo izhajati revija oz. glasilo Soustvarjanje. V njej bomo objavljali odlomke iz intervjujev z Vladimirjem Megrejem; besedila drugih tujih in domačih avtorjev o aktualni tematiki; prispevke o naravnem življenju na zemlji; prispevke o čim bolj naravni vzgoji otrok (tudi o ustanovitvi šole); pričevanja mnogih, ki so se preizkusili v novem vrtičkarstvu pri nas in v tujini; razne praktične nasvete, novosti iz Slovenije in sveta ter še marsikaj.
- Društvo zbira pobude in prispevke za ustanovitev šole po zgledu Ruske rodovne šole Mihaila Ščetinina.
- Odprli bomo fond, v katerega se bodo stekala sredstva za ekološko vas, sestavljeno iz rodovnih posestev, kakor je to opisano v zbirki Anastazija (in kakor se to v Rusiji in še marsikje drugje že masovno dogaja).
- Prirejali bomo razne izobraževalne programe.
- Na enem mestu bomo zbirali izkušnje, nasvete, koristne naslove, telefonske številke ipd., da se boste z našo pomočjo laže povezali s somišljeniki v svoji bližnji okolici.
- Organizirali bomo izlete do zanimivih krajev (dolmenov, tajge, zglednih rodovnih posestev ali ekoloških vasi ...) in vabili tuje goste (Megreja, Ščetinina ...)
- Na (kmalu prenovljeni) spletni strani www.zdravduh.org bomo uredili forum za pogovore o raznih temah.

Posebej veliko interesa je za rodovna posestva in ekološko vas ter za Slovensko rodovno šolo, zato bomo temu gotovo posvečali največ pozornosti.

V Naklem in Mariboru že potekajo tedenska srečanja, na katerih se pogovarjamo o Megrejevih knjigah, o soustvarjanju, pravzaprav se že oblikujejo jasne ideje o tem, kako Slovenijo popeljati korak naprej proti vsestransko lepši prihodnosti. Kmalu se bodo srečanja začela tudi v Ljubljani in kot kaže tudi v Celju. Če čutite interes, da bi kaj podobnega organizirali tudi v svojem kraju, se, prosim, povežite z nami, da bodo programi tekli koordinirano in da bo o njih lahko obveščenih čim več ljudi.

V Mariboru imamo srečanja ob sredah, naslednje bo 26. 10. ob 16. uri v prostorih Ozare na Strossmayerjevi ulici. Sporočite nam, če želite, da vas obveščamo o nadaljnjih srečanjih.

V Ljubljani bo v dvorani Slovenskega narodnega kongresa nad Namo v Ljubljani (četrto nadstropje) v petek, 28. 10, ob 19. uri predavanje "Fenomen Anastazije in zdravilna moč cedrovega olja ter predstavitev projekta soustvarjanje". Tisti, ki bi želeli aktivneje sodelovati pri soustvarjanju, ste dobrodošli na sestanku v istih prostorih že eno uro prej, torej ob 18. uri.

Veliko podatkov o projektu je na internetu, trenutno na straneh:
www.zdravduh.org/soustvarjanje.pdf in www.zdravduh.org/soustvarjanje_pisma.htm.
Pa tudi sicer na straneh: www.zdravduh.org/anastazija.htm.

Kontaktni naslov, na katerega lahko pišete, je: Nara Petrovič, Počehovska 8, 2000 Maribor ali še raje po e-pošti na zdravduh@email.si.Tel: 041/286-444

Zakaj soustvarjanje?
Zato, ker krvavo potrebujemo protiutež izkoriščanju, ki tako močno preveva ves svet. Sega na vsa področja življenja in zadeva vsa živa bitja. Zaradi denarja brezobzirno izkoriščamo vse okoli sebe, tudi kadar to delamo v duhu medčloveškega sodelovanja. Medčloveško sodelovanje nam tu in tam še gre od rok, vse prepogosto pa pozabljamo na živali in rastline, ki so pravzaprav enakopravni sopotniki na skupnem planetu. Pozabljamo, da vsaka od njih opravlja pomembno funkcijo pri ohranjanju globalnega ravnovesja in zdravja vsega na Zemlji - tudi nas samih.

Stvarnik (recite mu Evolucija, če želite) naj bi človeku podaril mesto upravitelja nad stvarstvom. Dal mu je možnost, da z vsem, kar raste in skače okoli njega, oblikuje raj na Zemlji.

Raj ni od Boga dana dobrina, ki nam je bila nekoč odvzeta, da bi nam bila ponovno dana v nedoločeni prihodnosti - vmes pa naj bi pasivno, nostalgično hrepeneli po njej. Ne, raj je predmet konkretne človeške odgovornosti. Verjetno mi ni treba posebej razlagati, da podobno velja za pekel in strašanski strah pred njim, ki nam je (upravičeno?) zlezel globoko pod kožo.

Nekoč je Bog modrem možu pokazal pekel in raj. Najprej ga je peljal v pekel. Tam je za velikimi mizami sedelo veliko ljudi. Bili so mršavi, bledi in nesrečni. Vsak od njih je imel na roko pripet konec ročaja dober meter dolge žlice, s katero je ravno segel do velikega kotla z odlično dišečo juho. Toda ko je juho zajel, za malo ni mogel seči do ust, saj je bil ročaj žlice predolg. Modri mož je bil presenečen nad božjo okrutnostjo: predte postavi okusno juho, toda onemogoči ti, da bi jo jedel.

Potem ga je Bog odpeljal v raj. Prizor je bil na prvi pogled povsem enak: veliko ljudi za okroglimi mizami. Toda tukaj so vsi bili siti, nasmejani in zdravi. Zakaj? Ker so zajemali juho in z njo hranili druge do katerih so segli. Vsi so dajali in vsi sprejemali - bili so v raju!

Sami smo si odvzeli raj, sami si ga lahko vrnemo. Naši predniki so ga pripeljali do samega roba uničenja; če ga želimo nazaj, nam preostane samo to, da ga skupaj znova ustvarimo. Ne bi se smeli kar vdati nesrečni usodi. Zdaj bi morali korenito spremeniti miselnost in vzeti vajeti v svoje roke. Že naslednje leto - ne, naslednji teden bo to samo še težje.

Ne prepustite se misli, da je raj na Zemlji le verska utopija, izmišljena dežela brez trpljenja. Razumite raj preprosto kot usklajeno naravno okolje. Če se odločimo sprejeti odgovornost za pretekle napake človeštva in počistiti umazanijo, ki smo jo zvlekli vase, nase in v svojo okolico ter naravi vrniti prvobitnost, bomo lahko deležni takšnega raja. To ne bo brezvzročni Božji dar, ki bi nam padel v naročje, temveč stvaritev naših rok (blagoslovljen z Božjim nasmehom).

Kaj je v resnici raj? Zamajani smo v prepričanje, da je to mesto brezdelja, lenobe in opoja, kjer nam izbrana hrana kar sama leti v usta in lahko vedno počnemo, kar se nam zahoče. Mislimo, torej, da biti v raju pomeni samo prejemati, medtem ko nam vsa okolica neizčrpno daje.

Kako dolgočasno! Kako nerealno! Raj se začne z dajanjem. Nadaljuje s prejemanjem. Zaključi pa s krogom ljubezni, ki ga z dajanjem in sprejemanjem ustvarimo. Trajnim dajanjem in sprejemanjem. Konkreten raj je neločljivo povezan s konkretno ljubeznijo.

Kaj je konkretna ljubezen? Pravkar sem naglasil dajanje, toda moram dodati, da je samo dajanje enako nezadovoljujoče kot samo jemanje. Pa še to - dajanje in jemanje sama po sebi še ne tvorita ljubezni. Kako to?

Pomislite: mnogi ljudje res ogromno dobivajo in dajejo, pa vendar ne izžarevajo odgovarjajočo mero ljubezni, saj prejemajo z enega konca, dajejo pa na drugega. Konkretna ljubezen terja dajanje in prejemanje v čim manjših zaključenih krogih.

Torej je najbolje, če sta tisti, od katerega prejemam, in tisti, ki mu dajem, povsem blizu, če že ne ista. Kaj mi koristi, če od iks podjetja prejemam milijarde, ki jih dajem lačnim v Afriki ali, recimo, svojemu nečaku in babici? Tu ni ljubezni, ker ni sklenjenega toka, razen če si ga morda na silo predstavljam v nešteto zapletenih korakih. Ljubezen se pretaka, ko dajeva in prejemava oba - jaz in konkreten človek, konkretna žival, konkretna rastlina.

Prav to najdemo v usklajenem naravnem okolju. Kroženje ljubezni je neposredno. Na primer: Jaz dajem rastlini skrb in določen red, ona pa meni številne plodove. Čebelam preskrbim dom po njihovi meri, one pa na najboljši možni način oprašujejo rastline okoli mojega doma, pa še pustijo mi vzeti malo medu, ki so ga nabrale. Za svinje posadim hraste in bukve, one pa v iskanju plodov orjejo prst. Krave, koze in ovce naravno pokosijo travnik in odstranijo odvečno podrast v gozdu. Z drugimi ljudmi negujem skupno okolje, skupni raj, in sprejemam njegove hvaležne darove.

To je soustvarjanje. Spoštovanje vsega živega in prizadevanje za globalno harmonijo, v kateri imamo vsi - tudi plenilci in "škodljivci" - svoje mesto. Kjer je konkretna ljubezen, je konkreten raj in vsi imamo korist.

Vloga človeka je samo skomponirati že obstoječe v čim lepšo simfonijo.

V stoletjih izkoriščanja smo dosegli prav nasprotno. Namesto da bi življenje povezovali v vedno lepši mozaik harmonije, ga razdiramo in drobimo v prah, iz katerega kot iz gline ustvarjamo bleščeče umetne materiale, ki nas vedno hitreje prekrivajo z boleznijo in smrtjo.

Denar je pogosto ovira dajanju in raju. Pravzaprav ne sam denar, ampak družba, katere obstoj temelji na denarju. Brez denarja si ne znamo predstavljati življenja. In kako z njim hodimo po svetu?

Zavedamo se vsebine denarnice in bančnega računa in opazujemo, kaj lahko kupimo (ali z drugimi besedami vzamemo). Kadar ga imamo malo, razmišljamo o tem, kako bi ga zaslužili več, da bi si lahko kupili tisto, kar potrebujemo (oz. kar nas družba prepriča, da potrebujemo).

Redko pomislimo, da bi denar kar dali, brez razmišljanja komu, zakaj, s kakšnimi koristmi ... Zato, kadar ga imamo res veliko, predvsem iščemo mesto, kamor bi ga vložili, da bi lahko prejemali še več. Morda potem tudi dajali še več ... ampak v prvi vrsti mislimo na jemanje.

Ne bi vam radi delal krivice ... gotovo velikokrat denar tudi podarite - otrokom, prijateljem in sorodnikom. Toda za kaj? Za sladice, oblačila, tehnične novotarije in kič darila. Morda imate občutek, da z vsemi temi predmeti nekaj dobivajo, vendar ne za dolgo - od mrtvih reči pač ničesar ne moremo dobiti. Zakaj? Ker jim ne moremo nič dati! Le če ljubezen teče v obe smeri, nudi globoko, pristno zadovoljstvo.

Zakaj si torej ne bi uredili naravnega bivanjskega okolja, v prid in zadovoljstvo vseh njegovih prebivalcev? S tem bomo vsem nekaj dali in v zahvalo gotovo dobili neskončno več (ne le količinsko), kot če jih bomo še naprej vpenjali kot sužnje v okove denarja in sesali iz njih sok življenja kot zajedavci. Vse kar bomo priklicali, bo splošna nesreča.

Nehajmo razmišljati v ozkem okviru "jaz in moje". Zavejmo se vseh plati izkoriščevalskega odnosa do sveta, ki temelji na jemanju (pri čemer je posrednik denar).

Zamenjajmo jemanje z dajanjem in v to dajanje vključimo vsa bitja, ne le (so)ljudi. Pokažimo osebnostno zrelost in prevzamimo odgovornost za st(-r)anje v ožjem in širšem okolju na svoja pleča. Pokažimo čudoviti naravi, ki nam kljub naši okrutnosti tako radodarno daje, da smo lahko do nje tudi drugačni. Bodimo Ljudje!

Soustvarjajmo! Skupaj ... Ne le Miha, Jasna, Špela in Gregor, ampak tudi lipa, hruška, češnja in bor ... muha, raca in čebela.

Pomagate lahko na več načinov. Prvi in najvažnejši je ta, da začnete delati konkretne spremembe v svojem življenju (če jih še niste), se približate naravi in svojim bližnjim.

Drugi, zelo zaželen način je, da k projektu prispevate svoj čas, znanja in talente. Veseli bomo vsakršnega prostovoljnega dela v duhu dajanja, iz kakršnega tudi sami izhajamo. Za vsak vaš dar se bomo ustrezno oddolžili z nagrado v okviru naših trenutnih (finančnih in drugih) zmogljivosti.

Potrebovali bomo pomoč pri korespondenci, urejanju spletnih strani, stiku z mediji, organizaciji predavanj in delavnic, vodenju evidenc, računov, oblikovanju revije in pisanju prispevkov, prevajanju iz ruščine, angleščine, nemščine, vodenju srečanj v raznih krajih po Sloveniji ...

Nara Petrovič