Piše: dr. France Susman

Grčija je domovina pozitivne zahodne filozofije. Pitagora, Sokrat in Platonova akademija v Atenah so podlaga prenove današnjega časa. Ko bodo naši misleci prišli v stik s pitagorejsko modrostjo, se bo začela nova olimpiada duha, nova renesansa, prava reformacija.

Zlati časi ?

Ne vem, ali sem že hodil v šolo ali ne, ko sem se pri klatenju ob krimskih gozdovih spraševal, zakaj je človeštvo tako neusmiljeno pokvarjeno. Ko sem pozneje zares iskal, vprašanja več ni bilo, zato tudi odgovora dolgo ne. Prešeren je slutil: \"Prišli bi že bili Slovencem zlati časi, ak' klasik bil bi vsak pisar, kdor nam kaj kvasi\". Prav na začetku (nižje) klasične gimnazije nam je neki profesor preprosto povedal, kar je veliki Platon pred 2400 leti pretehtano napovedal: \"Na svetu bo vedno slabše, dokler se ne bodo vladajoči obdali - morda preko kakega božjega posega - od pravih (to je pitagorejskih) filozofov\".

Živo mi je ostalo v spominu, kako smo koncem prvega letnika gimnazije slišali, da so imeli istega leta osmošolci, med katerimi je bil Lojze Šuštar, za maturitetno nalogo: \"Kulturo Grkov Rimljani so delili narodom\". Prava kultura ima za podlago preučevanje zakonitosti življenja. V prvi vrsti je vedenje o človeški naravni prehrani. Grki so bili v tej stroki svetovni prvaki, naj pomislimo samo na Hipokrata, katerega bi morali študentje medicine dodobra poznati, saj bodo enkrat pri njem prisegali.

Od poznanih velikanov duha je vprašanje o pokvarjenosti človeškega rodu in o regeneraciji najbolje razumel in opisal Richard Wagner. Ko je dobil v Neaplju v roke nemški prevod knjige o kulturni zgodovini človeštva v luči pitagorejstva, do smrti ni ničesar drugega več bral in je vsakomur priporočal prav to knjigo kot navodilo za rešitev človeštva (Jean Antoine Gleïzès: Thalysia ali rešitev človeštva, Berlin 1872). Tudi za vzgojo svojih otrok je najbolj priporočal to knjigo. Na svetu je na sto tisoče wagneriancev in milijone zaskrbljenih, ki iščejo poti iz te degeneriranosti, pa te do danes najvažnejše knjige ni (zlasti ženski izobraženi) mladini na razpolago. Zlata doba se bo lahko začela, ko bomo dobili filozofsko podlago za naravno življenje.

Mize in oltarje očistiti od krvi

Krščanski cesarji so zamorili olimpijskega duha. Grki so v svoji klasični dobi 650 let šteli leta v olimpiadah od leta 776 pred do leta 426 po Kr., ko je krščanski cesar olimpiade prepovedal. Pitagorejskega, klasičnega duha je ob strogi naravni rastlinski prehrani gojila Platonova akademija v Atenah od leta 385 pred do leta 529 po Kr., torej 900 let, ko je krščanski cesar Justinijan filozofe izgnal in Akademijo zaprl. Zelo pomembni spisi Akademije do danes niso prevedeni iz grščine, npr Proklov obširni komentar Platonove knjige Država, kjer Sokrat opisuje, kako je prišlo zaradi mesojedstva do vojn. Prevajelec jo lahko dobi pri meni v grščini.

Temna plat zgodovine se razodeva pod vplivom velikih osvojevalcev in rušilcev človeškega rodu. Svetlo plat kulturne zgodovine so predstavljali najmodrejši in najplemenitejši reformatorji od Ozirisa do Orfeja, perzijski indijski in kitajski filozofi, najdemo jo na prvi strani Biblije, v najstarejših indijskih in perzijskih dokumentih, v pripovedih o čistem kultu sonca, v nekrvavih daritvah v Delfiju, Patari in Delosu, pri Ved-Rusih, ki jih oživlja Anastazija, v poročilih o \"pravičnih narodih\", ki so jih posredovali Plutarh, Varro, Plinij, Diodor Siculus in Strabo. Vsebina in cilj najstarejše filozofije je bil: Mize in oltarje očistiti od krvi; človeštvo popeljati na prvotno pot miru in nravi; prehranjevati se s sadeži zemlje in se zadovoljiti z hranilnimi snovmi, ki jih velikodušno nudi narava; osvestiti se, da se ima človek lahko za kaj večjega le, če nastopa kot dobrodelni redar in nosilec miru.

Renesančne dobe pred Sokratom

Prva je doba Pelazgijcev, praprebivalcev Arkadije, katerim je zapisal Pelazgij nove zakone, pomladil jih je s tem, da jim je predpisal kot hrano sadeže zemlje. Menda so uživali v glavnem mala rdeča jabolka in se v teku merili z jeleni.

Druga doba je Triptolomejeva. Ta je uredil atensko zakonodajo. Učil je poljedelstvo, krvave daritve je nadomestil s kruhom in vinom. En zakon se je glasil: \"Ljubi Boga nad vse, potem človeka in potem živali. Meso vam ni bilo dano v hrano; če ubijate živali, boste umrli na isti način, ker ste prenehali biti ljudje\". Triptolomej je zgradil mesto Elevzis in ustanovil tamkajšnje najpomembnejše misterije antike. Tu so ostali trije zakoni v veljavi: Bogovom darovati sadeže, nobenemu neškodljivemu bitju zadati muke, vzdržati se od mesnih jedi. T

Tretjo dobo predstavlja trakijski Orfej, ki je obnovil elevzinske misterije. Hozac je o njem pesnikoval: Vzvišeni Orfej, tolmač bogov, je ljudi ubranil pred umorom in pred nagnusno prehrano (Silvestres homines sacer, interpretersque deorum, caedibus et foedu victu deterruit Orpheus).

Četrta je doba Pitagore, ki je skušal dvigniti človeštvo za eno stopnjo višje, s tem da je obnovil izkušnje svojih prednikov, katere je obogatil s 30-letnim študijem v Egiptu, Perziji, Babiloniji, Indiji in drugod. Po vrnitvi v domovino Grčijo je spet obnovil elevzinske misterije in odpravil krvave daritve. V Krotoni na jugu Italije je imel šolo, kjer je v skupnosti živelo 300 študentov in profesorjev. To je bila prva skupnost na zahodu, ki je sprejela kot zakon nekrvavo prehrano. Do srede 19. stoletja so se imenovali prenovitelji, ki so se vzdrževali od krvave prehrane - pitagorejci, takrat pa se je pojavil slabši izraz - vegetarijanci. Pitagora je mladino uril v olimpijskih veščinah tudi z naravno prehrano. Najbolj znani glasnik pitagorejstva - Platon, je zapisal, da bo konec zdravja, ko se bodo pojavili poklicni kuharji. Najboljša kuharica je mati narava. Platon je jedel enkrat na dan, proti večeru in sicer fige.

Pitagorejski nauk doživi svoj vrhunec pri esenih (ki so imeli svoj center na gori Karmel in ne v Kumranu, ki je bilo trgovsko središče; Pitagora naj bi bil član karmelskega gibanja), in pri prakristjanih pod vodstvom Jakoba in apostolov. Čisto pitagorejsko življenje je začel močno zavirati najprej na silo, potem po z zvijačo - Pavel. Cerkev je zgrajena na agresivnem protinaravnem nauku Pavla. V njegovem duhu je do 6. stoletja preganjala z ognjem in mečem naraven, zdrav način življenja in razmišljanja in namesto tega ustalila diktatorsko enoumje, ki se je šele v najnovejši dobi porušilo zaradi civilnih svoboščin, tako da so končno nekateri oživeli pitagorejsko filozofijo grških filozofov Plutarha in Porfirija, ki sta najbolj jasno izoblikovala svetlo plat zgodovine.

Voltaire je zapisal: \"Vrniti se moramo prav do razsvetljenega Porfirija in do čustveno toplih pitagorejcev, da srečamo nekoga, ki nas osramoti zaradi naše krvave požrešnosti. Med nami ni moralnega učitelja, nobenega od čvekavih pridigarjev, ki bi se uprl proti tej sramotni navadi, ki nam je postala naravna; noben menih na cerkvenem zboru, na nobenem duhovnem zborovanju, na nobeni naši akademiji, ni prišlo nikomur na misel, da bi vesoljno klanje poimenoval zlo. Porfirijeva knjiga Apohé - Vzdržnost od krvave prehrane dokazuje, da so bili med pogani filozofi najbolj vzvišenih kreposti.\"

France Susman