Leta 2003 je 42 odstotkov prebivalcev Evropske unije, starih med 25 in 64 let, sodelovalo v vsaj eni obliki izobraževanja ali urjenja, je sporočil evropski statistični urad Eurostat. Štirje odstotki ljudi so sodelovali v formalnih oblikah izobraževanja, 17 odstotkov v neformalnih, največ pa se je samoizobraževalo, in sicer z branjem knjig, s pomočjo računalnika, televizije in podobno. Največji delež tistih, ki so se izobraževali, je bil v Avstriji (89 odstotkov), sledita pa ji Luksemburg in Slovenija (po 82 odstotkov).


Po podatkih Eurostata se je najmanj, le 12 odstotkov ljudi, izobraževalo na Madžarskem, sledita pa ji Grčija (17 odstotkov) in Španija (25 odstotkov).

Na ravni celotne EU med moškimi in ženskami ni bistvenih razlik, saj se je v letu 2003 dodatno izobraževalo 41 odstotkov žensk in 43 odstotkov moških, so pa precejšnje razlike v nekaterih članicah. Na Irskem se, na primer, izobražuje za devet odstotkov več žensk kot moških, podobno v Latviji in Litvi, medtem ko se v Franciji izobražuje več moških kot žensk, in sicer za osem odstotkov.

Več kot desetina ljudi je leta 2003 sodelovala v več oblikah izobraževanja, po drugi strani pa se 58 odstotkov Evropejcev, starih med 25 in 64, v tem letu ni izobraževalo.

Podatki Eurostata tudi kažejo, da se ljudje z nižjo izobrazbo redkeje dodatno izobražujejo kot tisti, ki imajo višjo izobrazbo. Kar 77 odstotkov ljudi z nižjo izobrazbo leta 2003 namreč ni sodelovalo v nobeni obliki izobraževanja, med visoko izobraženimi pa je bilo takšnih le 31 odstotkov, najmanj v Sloveniji, kjer v nobeni obliki dodatnega izobraževanja niso sodelovali le trije odstotki ljudi z visoko izobrazbo.
www.ljnovice.com