Vsak naj najprej pod svojim pragom pomete, potem naj gre gledati drugam. Ali ni v človeški naravi ravno obratno? Seveda, ker je bolj enostavno, saj je lažje govoriti kaj je treba narediti nekomu drugemu, biti pameten namesto njega in modrovati, kaj dela narobe. Znamo celo povedati kako je prav in zakaj, da nekaj naredi ter čemu dela nekaj narobe. Tudi obsojanje in opravljanje zahteva pri človeku manj napora, včasih tako naše početje vzbuja v nas celo naslado, zadovoljstvo in občutek pomembnosti.

Ampak, kaj se zgodi, ko smo mi na oni strani, ko nas obsojajo, opravljajo, govorijo kaj in kako naj delamo in so pametni, če delamo kaj narobe? Oh. Mi imamo izbiro, ker vemo, da človek, ki ima svoja čustva pod kontrolo, svoj um opazovan in sposobnost pogleda od daleč. Ja, vse te stvari so potrebne, da zunanji dejavniki, situacije in ljudje ne morejo vplivati na naše razpoloženje.


- če imamo čustva pod kontrolo, mislim s tem, da ne more zunanji dejavnik vplivati, da postanemo veseli ali žalostni, ampak le, če si mi to želimo in dovolimo

- če imamo um opazovan, razmišljam dalje, se zavedamo, da ima vsak svojo resnico, da se zanesemo na svojo, ki jo čutimo v srcu. Ne dovolimo, da se nas dotaknejo slabe energije, ki jih širijo ljudje z namenom doseči nek cilj ali pa čisto slučajno.

- sposobnost pogleda od daleč je nekaj, ko začutimo, da se nas je dotaknilo, pa ne razumemo. Ko začutimo nelagodje v sebi, začudenje, nerazumevanje, morda celo nestrinjanje s situacijo. Pustimo, da mine nekoliko trenutkov, ali se ne odločamo prehitro, lahko intuitivno in potem zaupamo, da smo naredili kot je le najbolje in prav. Kasneje vidimo, da je bilo prav, saj čas, ko smo v nedelovanju lahko imenujemo premislek ali sposobnost predaje situacije Bogu, da nam on prišepne, kaj je najbolje.

Z dnevnim zavedanjem situacij okoli sebe, svojih notranjih občutkov in njihovo obvladovanjem lahko ohranimo mirno vest tudi v situacijah, ki jim pravimo preizkušnje. Vendar pa, vedno, prav zares čisto vedno se bo našla prilika, ko bomo rekli: mislil sem, da sem to že predelal, pa vidim, da nisem. So lekcije v življenju, ko pridejo v pravem času in opazimo, da jih še nismo predelali.

Misli, ki jih imamo v sebi lahko "skrijemo" pred nekom, o katerem slabo mislimo. Vendar je to kratkoročno in nekoristno. Slabo in napačno je iz dveh razlogov: ker mislimo, da skrijemo, da se ga negativna energija, ki jo s tem povzročamo ne bo te osebe dotaknila. Drugo kar pa je, pa je to, da je za nas slabo, če slabo mislimo.

Ko bo vsak tako čist v srcu, da bo lahko odprt, da mu ne bo treba nič "skrivati" v sebi, da bo lahko povedal kakšen je, kaj čuti in kaj želi, bo svet boljši. Vse se začne pri meni. Svet se začne spreminjati pri meni. Ko spremenim sebe, spremenim svet (ga vidim drugače)….
Kar jaz vidim v drugih, je to le moje zrcalo, se to nahaja v meni, sem to jaz…..