Ko hodiš v temi,
ko nihče ne prižge luči,
vidiš obraze vse enake..
vse - spake!

Ko opazuješ cvetje,
v temi, veš, da ni poletje.
Da cvetovom mraz poveša lica,
nihče ne sliši njih klica.

Ko hodiš po temi tja,
vedi, da ne prideš daleč.
Prikazni vstajajo iz sna
in strah v tebi rase preveč.


Ko svet v temi, gledaš..
vidiš same prikazni.
Z notranjim glasom se kregaš,
"Ne, v meni ni bojazni."

Ko te je strah,
si želiš, da bi se ga bal.
Ko te je strah,
se bojiš, da ne boš se predal.

A tema je strašnejša od straha,
ko ne veš kam greš..
Tema je hujša zdraha,
Ko jo vidiš in je prehoditi ne uspeš.

Strah je samo spremljevalec,
ki rojeva prikazni in zverine,
Je boječ zalezovalec,
ki, če počakaš mine.