Obračam se k Tebi, ki Oče si naš,
ne kliči prehitro nad nas sodbe čas.
Skrenili s poti smo, ki dal njega dne,
po Kristusu sinu, si nam v srce.

Nam dušo prekrila črnina je zla,
slepljive strasti prikovale jo v tla.
Se zlila v pogubo kjer jaz je vladar,
v svetu materije našla je čar.

Kako prebuditi nam dušo zdaj to,
globoko ujeto v meseno telo.
Prepričanja polno, da to le velja,
kar čutov ji pet ugodja zazna.

Daj Oče nam kmalu spregledati že,
da k duhu se duši obrniti gre.
Duh vodi jo k polnosti kjer ta spozna,
da k Tebi želeti le smisel ima.

Miha