Tvoj poljub
Mi zadiši po rožmarinu,
Ko srce mi melješ
Tam nekje
V starem mlinu,

Kot snežinke sipko pada
In se vsipa v vreče,
Išče ščepec sreče,
Da je kar boleče...

Kdo bi vedel,
Da srce lahko,
Zdrobi se v prah
Kar tako...

Čez mlin kolesje
Časa steče,
Po njegovih kamnih
Več ne pada zrnje,


V kašči prazne
Zdaj njega so vreče,
Skozi okna
Pleza trnje...

Včasih postojim
Ob mlinu,
V potoku
Si obraz umijem
In tisti vonj
Po rožmarinu
Za vedno..., v nedrja zavijem...