Piše: Joša Medved

Telo je tvoj najbližji dom, zato ga čisti in neguj,
okolje čuvaj kjer živiš, narave zakon pa spoštuj !
Oči ti barve dajo vse, njih harmonijo občuduj;
Vonjave cvetja nos ti da, ne hodi mimo kakor tuj !
Otipaj vse kar ti je všeč, ko mrtev boš ne bo te več.
Najboljši sadja je okus, zakaj strupen bi jedel gnus ?
Poslušaj ptice, sam zapoj, ne bo več prazen tvoj obstoj.

Čutila duše čustva so, kdor čustev nima ne živi;
Če strahu le si se predal in zaskrbljenost te tišči,
ne čudi se da mesta ni za to kar res te veseli.
Uglasi strune, slišal boš, kako lepo vse to zveni.
Za harmonijo je pogoj da uravnotežiš svet ves tvoj.
Če čustev ne izraziš zdaj, zaman boš čakal na svoj raj !
Če voda mirno le stoji, lahko se kmalu usmradi.

Tvoj um je računalnik le, ki zlahka bo pokvaril se,
če basal boš vzorce vanj, ki spravil jih ne boš iz sanj.
Kot ni ga dneva brez noči, tud' sreče brez trpljenja ni.
Ne trudi se da videl bi, le sonce - kot da lune ni.
Očisti um, pripravi se, za nove vtise dan na dan,
od enega stališča le, ostal na mestu boš zaspan.
Če stroj bo tebi ukazoval, lahko boš le nazadoval.

Stikalo energije vse, le tvoje je zavedanje;
Blokade očisti, vključi se, je škoda časa za posedanje.
Šele ko ustvariš stik s seboj, se pot odpre in svet bo tvoj !
Vse kar v malem se zgodi, po celem svetu zašumi.
Okrog poglej: vse giblje se - le ti na mestu si ostal !
Poglej še vase, zbudi se - si nadomestkom se predal ?
Poleti z vetrom tja v nebo - zakaj le bal bi se kaj bo ?

Je tvoja duša del duha, kot vsak od nas je del boga.
Gospod si ti, zavedaj se - saj veš, ne sprenevedaj se !
Ljubezni v trgovini ni - kdor hoče, sam se je uči.
Svoj dušni mir če boš iskal, nihče ti drug ne bo ga dal.
Je večnost ta trenutek le - ker časa ni, le to je vse.
Svoboda, zdravje sta zastonj, v izobilju in povsod-
če le uspeš, vsaj to pot, podreti okrog sebe plot !

Joša Medved