Zakaj nam je življenje včasih naklonjeno, drugič pa nas kljub vsemu trudu tepe nesreča? Ali obstaja usoda, kismet, kot pravijo arabci, ki nam je namenjena? To je tista usoda, ki jo astrologi skušajo razbrati v zvezdah, hiromanti pa iz drobnih črtic na dlani.

Kristijani verujejo, da bo tisti, kdor sprejme vero v Kristusa in se drži njegovih zapovedi, odrešen slabe usode in bo deležen dobre – na koncu koncev odrešenja. Nekatere protestantske smeri so šle v skrajnost, da je človekova usoda že vnaprej določena, torej ali bo pogubljen ali odrešen. Človek potemtakem ne more kaj prida vplivati na svojo usodo. Budizem pa meni drugače, da je prav človek s svojimi dejanji v celoti odgovoren za svojo usodo. Temu nauku pravijo karma.

Beseda karma pomeni delo ali delovanje. Po budističnem mnenju si človek s svojim ravnanjem sam ustvarja svojo usodo. Na kratko, če ravna dobro, postaja dober in si ustvarja dobro usodo, s slabimi deli pa postaja slab in si ustvarja slabo usodo. To zveni logično. Razumljivo je, da s svojim ravnanjem človek oblikuje svoj značaj. Torej, če se trudi biti vztrajen, iskren, odprt in podobno, se bodo te lastnosti vgradile v njegov značaj in po vsej verjetnosti žele pozitiven odziv v okolju, podobno kot skrb za zdravo prehrano vpliva na boljše zdravje, ukvarjanje s športom na telesno moč in vzdržljivost, ... Budizem je racionalna religija in nima dosti mistike. Zato ni čudno, da je vplival na intelektualce na Zahodu.

Vendarle pojem karme presega zgolj eno življenje. Po prepričanju vzhodnih verstev, naj bi dejanja sledila človeku iz enega življenja v drugo življenje. Menijo, da dobra ali slaba dela v preteklih življenjih določajo, v kakšnih okoliščinah se bomo rodili v tem življenju, bodisi v boljših ali slabših. Vendar takšno mišljenje ni razlog za vdanost v usodo, kot počnejo nekateri. Kajti z novimi dejanji lahko popravimo staro usodo. Karma ni jadikovanje nad lastno usodo, marveč razlaga, da lahko s trudom, z napori, s pozitivnim zavzemanjem spremenimo svoje življenje in življenje drugih na boljše.

ENERGIJSKO POLJE IN STO OPIC

Nenavadno pa je le, kako lahko posledice dejanj sledijo človeku iz enega življenja v drugo? Tukaj se lahko zapletemo v nepotrebna prerekanja, vendar če iščemo kakšno razlago, jih lahko najdemo nekaj. Morda obstajajo finejša energijska polja, ki registrirajo sleherno naše dejanje in še več, celo misli ter nam čez čas to energijo vrnejo nazaj. Finejša energijska polja se morda slišijo kot fantastika, vendar nekateri znanstveniki že razmišljajo v tej smeri.

Novodobni znanstvenik Rupert Sheldrake je postavil teorijo morfogenetskih polj. Znanstveniki so spremljali življenjske navade v koloniji opic na južnopacifiškem otoku, ki so se prehranjevale z zemeljskimi gomolji. Opazili so, da je neka opica odkrila, da je gomolj bolj okusen, če ga opere v slani vodi. Čez čas jo je posnemala še ena opica in čez čas še ena. Znanstveniki, ki so jih opazovali, so mislili, da se bo proces tako nadaljeval, vendar ko je število opic, ki so prale gomolje v morju doseglo približno sto, so na nek nepojasnjen način začele vse opice na otoku prati gomolje v morski vodi. Zdelo se je, da je informacija preskočila na vse krdelo in kasneje so ugotovili, da so tudi na sosednjih otokih začele opice prati gomolje v morski vodi, čeprav med njimi ni bilo stikov. Od tod je sklepal, da obstaja neko energijsko polje, prek katerega se prenašajo informacije na nam neznan način.

Na Duhovni univerzi smo že nekajkrat izpeljali zanimiv poskus, ki smo si ga zamislili takole. V skupini smo izbrali eno osebo in jo prosili, naj za kakšno minuto v mislih podoživi neko čustveno intenzivnejšo situacijo. Ob tem je bila oseba negibna, z zaprtimi očmi in ni z nikakršno mimiko izdajala, kaj čuti. Ostale udeležence smo potem prosili, naj opišejo razpoloženje, v katerega se je oseba vživela. Nekateri niso čutili ničesar, vsaj polovica od vseh navzočih pa je nekaj čutila in to večinoma pravilno. Nekateri so zaznavali emocionalne energije, na primer, če je šlo za ljubezen, da jih nekaj priteguje, če pa za sovraštvo, kot da jih nekaj odbija. Nekateri, čeprav redkeje, so dobivali tudi ustrezne vidne vtise. Lahko rečete, da je šlo za telepatijo, ampak naš vtis je bil, da je šlo tako za energijski prenos kot prenos informacije.

NEVIDNE VEZI

Morda obstaja nekakšno psihosocialno energijsko polje, po katerem na nevidni, energijski način komuniciramo med seboj. Tu ne gre za neverbalno komunikacijo prek mimike, drže, kretenj, marveč za nekakšno avrično komunikacijo, torej komunikacijo prek nevidnega energijskega izžarevanja. Prek tega polja mati na primer začuti, če je z njenim otrokom nekaj narobe, pa čeprav je v drugem kraju. Ko je v krizi, postane tudi mati nemirna, čeprav je daleč stran. Z ljudmi, s katerimi imamo tesnejše osebne stike sčasoma stkemo socialne vezi. Te vezi niso samo psihološke narave, marveč se v nevidnem energijskem polju dejansko vzpostavijo nekakšni energijski kanali. To pojasni s primerom popkovine. Fetus je v maternici povezan z materjo prek popkovine in se tako hrani. Ko se rodi, se popkovina pretrga, dojenček pa ostane še vrsto let povezan z materjo po nekakšni energijski popkovini, po kateri se čustveno hrani in se tako emocionalno razvija.

Podobne energijske nitke nastajajo med bližnjimi ljudmi, na primer zakonci, ki znajo kar uganiti, kaj drug misli ali čuti. Preko teh energijskih kanalov si nabiramo izkušnje in izmenjujemo sebe – psihologi bi temu rekli socialni transferi.

Zdi se, da lahko karmo razložimo kot psihosocialno zakonitost, da določen tip ljudi 'priteguje' določene okoliščine in se tako zapleta v določene odnose ali situacije. Ko z nekom vzpostavimo odnos, se ustvari nekakšen energijski prenos. Temu človeku smo na primer koristili, zanj smo naredili nekaj dobrega. Čez mnogo let nas 'usoda' morda spet zbliža in čeprav se sploh ne spomnimo več drug drugega, ker smo se oboji fizično že zelo spremenili, bo ta človek iz 'neznanega razloga' do nas zelo naklonjen in bo čutil potrebo, da nam pomaga.

Karma je morda zakonitost tega nevidnega psihocialnega polja, da na dolgi rok uravnoveša naša ravnanje. Ne gre samo za naša dejanja, marveč tudi za besede in celo misli. V besede lahko vlagamo dosti psihične energije in tudi v misli. Na primer, zelo slabo mislimo o nekom. Stalno mislimo slabo o nekom. To je dosti razdiralne psihične energije, ki jo izžarevamo v psihosocialno polje. Čez čas se nam bo ta energija vrnila tako, da se bo manifestirala kot neka za nas neprijetna situacija. Ta neprijetna situacija bo v zgoščeni obliki uravnovesila naše dolgotrajno vnašanje razdiralnih misli v prostor.

Namen karme je, da nas ozavešča o nas samih in naših posegih v prostor. Omogoča izkustveno učenje ter korekcijo ravnanja v smislu, da s svojim delovanjem drugim ne povzročamo škode. Kajti kar počnemo drugim, se nam v podobni obliki čez čas vrne samo od sebe, dobro z dobrim in slabo s slabim.

Zdraavljenje karme: Zunajtelesne izkušnje - delavnica in Zdravljenje karme - delavnica

ZDRAVLJENJE KARME Se sprašujete, zakaj vam življenje prinaša naproti določene ljudi in preizkušnje? Poiskali bomo odgovore, kako to razumeti, sprejeti in zaživeti z novo močjo!

KRANJ, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, Tomšičeva 7, 27. do 29. maj

MARIBOR, OŠ Bojana Ilicha, Mladinska 13, 3. do 5. junij

INFORMACIJE:

(01) 433-93-03

du@cdk.si