Ko človek mlad je še bil,
je svoj dan v številko spremenil.
24 ur, pravil je, da ima..
in vsaka 60 minut velja!

Ko je človek vse to doumel,
počutil se je vesel.
Glej.. bil je vesel, ker je znal.
Ker se je naučil, da bi naslednjim predal.

Podajalo se je znanje iz roda v rod.
Brez uspeha, vsi ga niso doumeli.
Za druge bil je kakor poln sod.
Ki so ga komaj skriti uspeli.


Zdaj je čas zlato
in je gnoj.
Vse tempirano se vrti okol,
še človek je postal svetlobni soj.

"Prehitro se vrti!"
In Premalo se zgodi!
Prepočasi gre..
a vse neumno, vse.

Sovražim čas!
Sovražim, ker mi jemlje jaz!
Sovražim, ker gre prehitro in prepočasi..

Jaz sovražim čas,
ker ga ni nikoli zame!
In sovražim ga, ker pozablja name.
Ker me pozna in ve, da to nisem jaz!

In sovražim ga,
ki si ga nikoli ne vzame..
ker ve, da to ni vredno zame.


****čas, ki ga nikoli ni.. kdaj bo, minil?****