|   Zaletela sem se v tujca, ki je šel mimo mene.
"Oh, oprostite mi, prosim!" sem se opravičila. On pa je rekel: "Prosim, vi meni oprostite,
nisem vas videl." Bila sva tako zelo vljudna, ta tujec in jaz. Poslovila sva se in odšla vsak svojo pot.
Doma pa se dogaja drugačna zgodba...
Kasneje, ko sem kuhala večerjo, je moj sin stal čisto tiho za mojim hrbtom.
Skoraj bi se zaletela vanj, ko sem se obrnila.
"Umakni se s poti!" sem vzkliknila.
Šel je in njegovo malo srčece je bilo zlomljeno. Nisem se zavedala, kako ostro sem govorila.
Ko sem budna ležala v postelji, mi je spregovoril tihi Božji glas:
"Medtem, ko si s tujcem vljudna, svojo družino mimogrede prizadeneš!
Pojdi in poglej v kuhinjo, ob vratih na tleh boš našla rožice. Tvoj sin ti jih je prinesel. Sam jih je nabral: rožnate, rumene in modre. Stal je čisto tiho za tvojim hrbtom, da ne bi pokvaril presenečenja. Nisi videla solz v njegovih očeh!"
Počutila sem se čisto majhno in solze so mi začele teči po licih. Tiho sem šla do njegove
postelje in pokleknila.
"Prebudi se, mali moj, prebudi se!" sem rekla. "Si ti nabral te rožice zame?"
Nasmehnil se je: "Našel sem jih zunaj, pod drevesom. Nabral sem jih, ker so lepe kot ti.
Vedel sem, da ti bodo všeč, posebno modre."
Rekla sem:"Sinek moj, kako mi je žal, da sem se danes tako vedla do tebe; ni mi bilo treba vpiti."
Rekel je: "O, mama, vse je v redu. Vseeno te imam rad."
Odgovorila sem: "Tudi jaz imam tebe rada in rada imam rože, posebno modre."
Ali se zavedamo, da nas bodo v službi in šoli, če jutri umremo, zlahka
nadomestili?
Družina, ki bi jo zapustili, bi izgubo čutila do konca njihovega življenja.
Prosim, razmisli o tem: ali se ti zdi modro, da se poslu in drugim stvarem posveča
več pozornosti kot družini?
(dobil pa E-pošti)
|
NE ZAMUDITE
Družina
Prispeval/a: Tatjana Malec dne ponedeljek, 28. marec 2005 @ 11:29 CEST
prav je, da si nam posredoval tenkočutno zgodbo o družini, odnosu med materjo in otrokom, v kateri vladajo ljubezen, medsebojno razumevanje in izkazovanje pozornosti. Otroci iz družin, kjer že v zgodnjem otroštvu pogrešajo pravo toplini ljubezni in pozornosti, bodisi da taki otroci pogrešajo starše ali da je družina razrvana, polna nesoglasij, prepirov in hudih prizorov, so v življenju utesnjeni, prikrajšani in imajo druševne travme. Nekateri starši so ustvarilil logiko sebi v opravičilo, da družina, ki nudi otroku boljši življenjski standard, da je tudi boljša in da otrok v njej najde vse, kar potrebuje za svoj razvoj in je plačljivo, od računalnika, usmerjanja v tečaje tujih jezikov, glasbe, plesa in dodatnega likovnega usposabljanja, itd. To ekonomsko naravnana družine tudi zmore, saj oče in mati se nenehno pehata za zaslužkom, a pri tem zanemarjata to, kar je za čustveno in duhovno trdnost otroka pomemebno. Ljubezen in pozornost do otroka, ki se je izrodila v le skrb za otrokovo materialno blagostanje in tekmovalnost z vrstniki na vseh področjih in vzpenjanje vse višje na področju bodoče poklicne kariere, pogosto pušča za seboj duševno in čustveno siromašne osebke, ki bodo šibki in neodporni, klecali bodo pod težo življenja. Taki otroci ne bodo sposobni prenesti hudih udarcev niti težkih bremen življenja, ker ne bodo čustveno dozoreli v ljubezni. Pogosto bodo taki osebki komolčaji, brezčutni, egoistični in brezkompromisni tekmovalci za prisvjanje dobrin po vzoru svojih staršev in ne bodo nikoli sposobni doseči svojega notranjega zadovoljstva. V bistvu bodo taki otroci ostali vedno razočarani in prikrajšani na svojem čustvenem dozorevanju. Sodobna družina se prav zaradi premajhnega zavedanja kako pomembna je medsebojna ljubezen in pozornost med njenimi člani, znajde v stiski, sprta v medčloveških odnosih, z napadalnimi čustvi in pri tem najbolj trpijo otroci. To, da porabniški človek živi v "družbi blaginje" in da si nenehno dviguje standard neglede za ceno čustvenega življenja, s krilatico "vse za otroka", predstavlja veliko protislovje, saj glavnim željam in potrebam otroka ni zadoščeno. Otrok se mora navaditi, da mu tudi kakšne želje starši ne izpolnijo in mora biti pripravljen tudi na odpovedi in razočaranja, da bo kos življenju. V starših mora otrok občutiti prijateljsko vez, ljubezen in pozornost, da bo kot odrasel osebek znal vračati in vgrajevati svoje čustva v svojo družino. Družina je ustanova medsebojnega zavestnega prizadevanja za duhovno in ljubečo rast vseh njenih članov v zdrave osebnosti, to je treba vračunati kot uspeh v življenju.
Lep pozdrav
Tatjana