V življenju so stvari,
ki si jih izberemo sami,
so kot igrače, ki otrok jih ima,
jih gleda, uporablja in se z njimi igra.

Koliko odrasli znamo ceniti
stvari, ki jih dobimo
in ljudi – koliko jih znamo ljubiti
ali si sploh upamo o tem govoriti?

Otrok si upa povedati in pokazati,
ne sprašuje se, ljubeče objame svojo mati.
Pove ji, da igrača je živa in sedaj,
povabi jo: mami z menoj se igraj.


Ne beli si glave, kaj jutri bo,
ne razmišlja o tem, da lahko bo hudo.
V tem trenutku živi in trenutek živi,
pa zraven povabi še odrasle ljudi.

Kako pa odrasli človek živi
ali je srečen, če igračo dobi?
Ali hvaležno objame ljudi,
ki mu naklonijo lepe dni?

Občutek je ta, ki vsak ga ima,
v srcu je skrit in je tam doma.
Poglejmo v srce kaj skriva se tam,
ali znam reči: rad te imam.

Bodi iskren in se ljubezni predaj,
upaj si, čuti jo, pojdi v raj.
Odpri okno srca in pošlji v svet,
žarek ljubezni naj ne bo v srcu ujet.