V primeru izliva nafte pri transportu v ali iz bodočega naftnega terminala v Omišlju, bo konec severnojadranskega ekosistema, turizma, ribištva in marikulture. Tako so ob podpisu sporazuma AdriaticGreenNet dejali predstavniki hrvaških, italijanskih in slovenskih ekoloških gibanj.

Ključna naloga dokumenta je, poleg zaščite skupnega ekosistema, tudi preoblikovanje energetskega sistema ob severnem Jadranu po določilih Kjotskega protokola. Predsednik Zveze ekoloških gibanj Slovenije Karel Lipič je poudaril, da je za uspeh bistvenega pomena večje osveščanje javnosti o krhkosti severnojadranskega ekosistema.

Lipič je dejal, da se Zveza ekoloških gibanj zavzema za čimprejšnjo postavitev sodobnih čistilnih naprav v Kopru, Izoli in Piranu. Verjamejo, da ima tretji pomol koprske luke prihodnost, vendar je potrebno po njihovem dodatno preučiti upravičenost terminala za razsuti tovor. Po njihovem mnenju bo nujno omejiti ribolov s kočami in globinskimi mrežami, saj ta uničuje floro in favno severnega
Jadrana. Težava so tudi vodotoki, ki se stekajo v severni Jadran. Največji onesnaževalec je reka Pad. Slovenija bi, še dodaja Lipič, morala imeti več ladij za čiščenje morja, ki so nenadomestljive v primeru ekološke katastrofe. Zaenkrat
je samo ena.


Zveza ekoloških gibanj Slovenije najostreje nasprotuje prihodom jedrskih podmornic v koprsko pristanišče, saj vidijo tudi v tem nevarnost ekološke katastrofe.

Na tiskovni konferenci je bilo največ rečenega o projektu naftovoda v Omišlju na Krku. Ruska naftna družba Yukos želi preko vzhodne Evrope speljati naftovod do Jadrana, da bi lahko njihove ladje od tam prevažale nafto v ZDA. Ker na Hrvaškem ni v veljavi zakon o tem, da morajo imeti ladje, ki prevažajo nafto dvojno dno, se predstavniki tamkajšnjih ekoloških gibanj bojijo, da bi s starimi ruskimi ladjami hitro prišlo do katastrofe nepopravljivih razsežnosti. Zato je hrvaško ministrstvo za zaščito okolja, prostorsko ureditev ter graditeljstvo naročilo investitorjem, Družbi-Adria, izvedbo študije o upravičenosti naložbe ter grožnji
naftovoda za okolje. Izsledke so predstavili pred mesecem in pol. Del študije je vojaška, drugi pa poslovna skrivnost. Projekt naftovoda podpira kar 60 držav.

Na koncu so se predstavniki hrvaške organizacije Zelena Istra, društva Legambiente z italijanske ter Zveze ekoloških gibanj s slovenske strani, strinjali, da bi morali severni Jadran razglasiti za posebej občutljivo morsko
področje v okviru Svetovne pomorske organizacije, kar bi temu občutljivemu habitatu, po njhovem ponudilo najvišjo stopnjo zaščite.