Farizeji in pismouki ter njihovi vazali:strahopetne šleve in klečeplazni podložniki


Kdor si resnično prizadeva, da bi se izkazal za pravega kristjana, se usmerja na Božje zapovedi in na nauke Jezusa, Kristusa. Ne bo se ravnal po človeških spletkah tistih, ki z laskanjem in prilizovanjem skrivajo svoj pohlep po ugledu in oblasti. To so tisti, ki tako s taktikami kot tudi z zavestnim in namenskim dajanjem prednosti podpirajo svoje lakaje, tiste pa, ki jim ne služijo, podcenjujejo, diskriminirajo in obrekujejo. Kdor sledi Jezusu, Kristusu, bo torej prepoznal tiste, ki, gledani kot celota, brez pomislekov lažejo, in bo do njih previden.

Na žalost so mnogi ljudje strahopetne šleve, ki se podrejajo nazorom cerkvenih in svetnih tiranov. Pristajajo na njihove spletke v upanju, da bodo dobili košček kolača oblastniške magije. Oni so tisti, ki klečeplazijo in se klanjajo, ker hočejo za vsako ceno sodelovati pri pokru oblasti. Zaradi tega izdajo velikega Duha enosti in tudi svoje soljudi.

V tistem, ki si je v peklu igralnice oblasti pridobil nekaj adutov in ni dobil odziva, mogoče zabliska spoznanje, da so mnogi zahodnjaki postali poganski pokeraši, ki so se odeli s plaščkom „krščanski“ in da ves pingpong nima nič skupnega s Kristusom. Kljub temu spoznanju mnogi ostanejo privrženci farizejev in pismoukov, tistih igralcev pingponga, ki so že od nekdaj zapeljevali in še zapeljujejo ljudi.

Ravno šleve, ki so veliko spoznale in spoznavajo, se pa ne odločijo za premočrtnost in resničnost, dajejo moč tistim, ki s svojim napačnim naukom, inspiriranim z mislijo padca, svoje ovce vežejo in jih imajo zaprte v ogradi. Šleve, konformisti in podložniki so dovolili in dovoljujejo, da so cerkveni čarovniki, farizeji in pismouki iz svojega klobuka, polnega čarovniških umetnij, privlekli pošastnosti in te absurdnosti obdali z glorijo „nedoumljive božanske skrivnosti“, da si nihče ne bi upal podvomiti vanje. Iz Boga, Vseedinega, večnega Očeta, so naredili boga kazni in maščevanja, tirana, ki ga hočejo z zarotitvami pripraviti do tega, da bi morebiti priznal in blagoslovil čarovniške trike z oblastjo obsedenih.



Toda votlost maziljenih besed je očitna. Zato je vprašanje, zakaj se še vedno najdejo sodobniki, ki ne opazijo - ali si nočejo priznati - da umeščeni čarovniki svojih magičnih praktik sami ne jemljejo resno, temveč jih uporabljajo samo za zastraševanje svojih vazalov in lemingov, da bi jim preprečili „drzno“ idejo, uporabiti svoj razum. Dragi prijatelji, Bog z vsemi temi igračkarijami nima nič opraviti. Bog je in ostane Bog ljubezni in dobrote, Bog vse-enosti.

S svojim naukom o večnem prekletstvu držijo cerkveni čarovniki strahopetne šleve in podložnike v psihozi strahu. Ker smo na splošno vajeni, da to sprejemamo kot danost, si je treba končno povsem jasno priklicati v zavest, kakšna vnebovpijoča izdaja Boga in Kristusa je to in kakšna hudobna prevara soljudi, ki so konec koncev bratje in sestre teh prečastitih „pastirjev“. Boga, ki ljubi vse Svoje otroke - brez izjeme vse ljudi, vse duše, vsa bitja - ljudje, ki se imenujejo celo „kristjani“, ne samo grobo obrekujejo in blatijo, temveč Ga najbolj grobo zlorabljajo v svoje namene, za podjarmljanje mnogih. Spletkarji cerkvene oblasti Ga zavestno uporabljajo kot bič, da pritiskajo na njim zaupane, če si upajo podvomiti v verodostojnost njihove organizacije in njihovega protibožanskega in protikristjanskega nau- ka!

Ker lakaji ostajajo podložni, so oblastiželjni lahko utemeljili aparat oblasti, ki so ga poimenovali „krščanski“. Z etiketo „krščanski“ se odkrito in skrivaj bojujejo proti vsem tistim, ki spregledajo njihov „sij“ in ne molčijo, proti tistim, ki ne sodelujejo v pingpongu pod plaščkom „krščanski“. Kdor je duhovno slep, ne vidi jastreba, ki svojo pravo naravo plenjenja skrije pred žrtvijo z besedami „Bog ima pač Svoje skrivnosti“. Domnevne Božje skrivnosti so prikrivanja oz. ovčji kožuh, ki si ga nadene divji volk.

Pravi Bog se ne skriva pred ljudmi. Človek, ki ne more tvegati, da bi stopil pred Božje obličje kot Njegov otrok, ki izpolnjuje Njegovo voljo, je ustvaril besedo „skrivnost“, s katero prekriva Božjo voljo. Kdor veruje v Božje skrivnosti, ostaja slep za resnico.

Kdor dolgo zavaja druge, kdor torej zatemnjuje resnico, je vse bolj vezan na senčne oblike, ki jih je ustvaril. Prej ali slej sam ne bo več vedel, kaj je resnica in kaj laž, in bo npr. sam verjel v „Božje skrivnosti“. To pomeni, da slepec sledi slepim, ki verujejo isto kot on. Zaradi tega vsi padejo v jamo. Svet je postal goreča peč, katere žrtve bodo sčasoma postali vsi, ki ne bodo razplamteli notranjega ognja, odrešilne iskre, vsi, ki se oklepajo senc, ki jih vzdržujejo neodgovorni cerkveni funkcionarji.

1. izdaja v slovenščini, november 2004

Avtoriziran prevod izdajatelja
Verlag DAS WORT GmbH

V Sloveniji izdalo:
Univerzalno življenje
Glinškova ploščad 16
1000 Ljubljana
http://www.univerzalno-zivljenje.si

Se nadaljuje prihodnji torek