Potresi v Sloveniji so posledica geodinamiènih potresov na južnem obrobju Alp in severozahodnem obrobju Donaridov, zaradi èesar so na razmeroma velikem delu ozemlja države možni rušilni potresni sunki. Državo vsako leto prizadene okoli deset zmernih potresnih sunkov. Neposredno potresi na ljudi sicer na vplivajo. Smrtne žrtve in poškodbe so vedno posledica rušenja zgradb, eksplozij, požarov, uhajanja plinov, narašèanja voda, plazov itd.

V preteklosti se je na ozemlju Republike Slovenije ali v njeni neposredni bližini zgodilo nekaj moènejših rušilnih potresov. Najhujši se je zgodil 26. marca leta 1511 v Idriji, veliko škode pa je naredil tudi potres leta 1895 v Ljubljani, ki je zahteval temeljito obnovo mesta in njegove okolice.

Na slovenskih tleh so najrazliènejši tektonski premiki povzroèili nastanek veè seizmografskih obmoèij.
Ta so:
· Obmoèje Èièarije A
· goriško javorniško - obmoèje B
· gorenjsko - ljubljansko obmoèje C1
· dolenjsko - notranjsko - belokranjsko obmoèje C2
· seizmogeno obmoèje Karavanke - Kozjansko D
· koroško - haloško obmoèje E
· štajersko - goriško obmoèje F

Najaktivnejša sta dolenjsko - notranjsko - belokranjsko in gorenjsko - ljubljansko obmoèje z najveèjo možno magnitudo 6,2 po Richterjevi lestvici ali IX. stopnjo po Mercallyjevi lestvici. Najbolj ogrožena slovenska mesta so: Ljubljana, Idrija, Brežice, Krško, Tolmin, Ilirska Bistrica in Litija.



Svarilni znaki nevarnosti potresa so:

1. rahlo tresenje tal
2. preoblikovanje tal (izbokline tal in razpoke na površju tal)
3. nenavaden in neprijeten vonj vode v ribnikih in kanalih
4. spreminjajoèi se nivo vode stojeèih voda
5. nenavadno obnašanje malih živali (miši, zajci itd.)
6. izloèanje nekaterih plinov
7. Strokovnjaki pa lahko danes s pomoèjo moderne tehnologije zaznajo tudi najšibkejše sunke, katerim ponavadi sledijo moènejši.

Kako se pripravimo na razdejanje:

Seveda se potresa ne da prepreèiti, zato so èloveška prizadevanja zašèite pred potresom osredotoèena predvsem na zmanjšanje škode in števila žrtev potresa. Zmanjšanje števila žrtev je možno doseèi predvsem s pravoèasno evakuacijo ljudi, pri tem morajo biti tudi mesta, ki se nahajajo na potresno nevarnih obmoèjih pazljivo naèrtovana.Potrebno je dodatno zavarovati plinske in vodovodne cevi, poskrbeti za avtomatsko izklapljanje elektrike in plina ob razliènih nenavadnih tresljajih, graditi protipotresne zgradbe, zmanjšati možnost požarov, ki pogosto nastanejo kot posledica potresa, v veliki meri pa pomaga tudi aktivna priprava ljudi na možnost nevarnosti.

Vendar zgolj tresenje tal in rušenje zgradb, ki pod seboj pokopljejo stotine ljudi, ni vse, saj potresi s seboj prinašajo številne druge unièujoèe dejavnike, kot so tsunamiji (velikanski valovi), zemeljski plazovi, blatni tokovi itd.

Kako se pripraviti na potres?

Potres udari nenadoma, brez predhodnega opozorila. Zato je pomembno, da smo na potencialno nevarnost kar se da dobro pripravljeni, saj je le tako možno omejiti nevarnost smrtnih žrtev, ranjencev in gmotne škode, ki jo potres povzroèi.

Pred potresom:

1.Prouèite potresno zgodovino obmoèja v katerem živite,
2.redno se vkljuèujte v protipotresne aktivnosti (npr; razne vaje, predavanja id.),
3.sebe in družino poduèite o nevarnostih, ki sledijo potresu (npr; požari, tsunamiji, plazovi, blatni tokovi itd.),
4. posvetujte se s strokovnjaki o tem, kako narediti hišo varnejšo pred potresom (utrditi stene in stropove ter jih redno vzdrževati),
5. poskrbeti za to, da zavarovalnica krije Å¡kodo, nastalo pri potresu,
6. redno vzdržujte elektriène in vodne napeljave,
7. odmaknite ležišèa od oken,
8. ne obešjte slik in drugih predmetov nad ležišèa,
9. v bližini ležišèa imejte vedno pripravljeno roèno baterijo in èevlje,
10. lomljive predmete, kot so kozarci, steklenice, porcelan itd., hranite èim nižje k tlom...11. v vsakem prostoru doloèite najvarnejše mesto, kamor se boste v èasu potresa lahko zatekli (npr. masivna miza),
12. pouèite otroke o klicanju pomoèi reševalcev,
13. vedno imejte pripravljene najnujnejše za preživetje:
· hrano in vodo,
· zdravila,
· prvo pomoè,
· radio,
· roène svetilke,
· dodatne baterije,
· denar in kreditne kartice,
· odpiraè za ploèevinke,
· primerno obutev,
14. ker so družine èez dan ponavadi loèene, je potrebno pripraviti natanèen naèrt, po katerem se bodo v primeru katastrofe ponovno našli. Doloèite mesto snidenja!

Med potresom:

1.Skrite se v varno mesto, ki ste si ga doloèili, zašèitite si glavo in poèakajte da mine,
2. ne približujte se oknom in visokemu pohištvu, ki lahko pade na vas,
3. ne uporabljajte dvigal,
4. v prenatrpanih prostorih ne siliti k vratom,
5. èe ste na prostem, se umaknite od dreves, elektriènih naprav, mostov, zidov itd.,
6. èe v trenutku tresenja vozite, nikoli ne ustavite vozila pod ali na mostu, viaduktu, v bližini drogov ali dreves, kakor hitro pa poskrbite za varno mesto, avtomobil ustavite in ostanite v njem, dokler potres ne mine.
7. bodite pripravljeni na Å¡ok.

Po potresu:

1. Izklopite elektriko, plin in vodo,
2. ne prižigajte ognja, preden ne preverite ali kjerkoli pušèa plin,
3. poskrbite za poškodbe ranjencev in jih ne premikajte, èe to ni nujno potrebno,
4. zaradi nevarnosti ne uporabljajte telefona takoj, razen kadar gre za resne poškodbe ali požar,
5. preverite nastalo Å¡kodo na zidovih, strehi itd.,
6. ne vstopajte v poškodovane zgradbe,
7. v primeru velike Å¡kode je potrebno evakuirati ljudi,
8. ne trošite po nepotrebnem hrane in vode, saj se lahko zgodi, da bo prišlo do pomanjkanja živil,
9. zberite vodo iz radiatorjev, kotlièkov, ledu iz zamrzovalnikov itd.,
10. poslušajte lokalni radio, saj boste le tako obvešèeni o morebitnih nadaljnjih nevarnostih in o nudenju pomoèi,
11. ostanite kar se da mirni in pomagajte drugim.

Vir: www.svarog.org