Zdaj ko si tu vse je zaman,
prišel bi prej,
ko sem komaj živela,
v ječi na tleh sem usodo trpela.

Klečala sem na kolenih pred njim,
prosila za milost, in upala,
da zgodilo se bo tako
kot včasih je bilo.

Za jeklenimi rešetkami sem glasno vpila,
v temnem prepadu sem solze točila
in k angelom molila,
da zgodilo se bo tako,
kot včasih je bilo.

Zdaj prosim te
za usmiljenje,
da najina usoda
se ne bo stopila
in se v neskončnost izgubila.