Čas pravljic je in v rokah se mi je znašla knjiga Mali princ Antoina De Saint-Exupery-ja:

"Dober dan," je rekel Mali princ.
"Dober dan," je rekel železniški kretničar.
"Kaj delaš tu?" je vprašal Mali princ.
"Potnike pošiljam v zavojih po tisoč na vse strani sveta," je odgovoril kretničar.
"Vlake, ki se v njih vozijo, usmerjam zdaj na desno, zdaj na levo."
In razsvetljen brzovlak, bobneč kot grom, je stesel železniško čuvajnico.
"Zelo se jim mudi," je menil Mali princ. "Kam gredo?"
"Celo strojevodja tega ne ve," je rekel kretničar.
In pribobnel je razsvetljen brzovlak iz nasprotne smeri.
"Kaj se že vračajo?" je vprašal Mali princ.
"Niso isti," je rekel kretničar. "Menjavajo se."
"Ali jim tam, kjer so bili, ni bilo všeč?"
"Nihče ni nikdar zadovoljen tam, kjer je," je rekel kretničar.
In prigrmel je tretji razsvetljeni brzovlak.
"Tile gredo za prvimi?" je vprašal Mali princ.
"Za nikomer ne gredo," je rekel kretničar. "Spijo, pravzaprav zehajo.
Samo otroci tišče noske na okenska stekla."
"Samo otroci vedo, kaj hočejo," je menil Mali princ.
"Zapravljajo čas s punčko iz cunj in ona je zanje vse in če jim jo vzameš, se jočejo."
"Srečni so," je rekel kretničar.