Nekoč, nekje,
bom srečala te,
verjamem v to,
ker želim si srčno.

V najinem mestu,
vlada tišina,
naju ni več,
je v srcu praznina.

Na nebu sivina,
v dlani toplina,
zrem v nebo in prepričujem oko,
da si, čeprav te ni.

Oblaki temačni,
pojdite vstran,
ga skušam ujeti,
in znova zaživeti. (martina)