Miran Zupančič, duhovni učitelj,
jasnovidec in zdravilec

Živimo v obdobju depresije. Stres biča vso človeštvo. Obdobje evforije je za nami. Dolgčas mori. Odtujenost človeka od človeka je strahovita, še nikdar v zgodovini ni bilo tako strašnega odtujevanja, kot je to prav v našem času. Človek današnjega časa "želi" biti sam, to je bolezen našega časa. Ko se je človek oddaljil od božanskega načrta, je s tem uničil povezavo z božanskim življenjskim poljem. Mnogi miti govorijo o tej ločitvi. Sčasoma se je vedenje o tej izgubljeni enosti ali od odvrnitvi od Boga vedno bolj izgubljalo, dokler ni ostalo le še nejasna slutnja, ki se kot oddaljen, nevzvišen odgovor odraža v narodnih šegah in običajih.

Ko jeseni odpada listje, nas vedno spet prevzame za hip prevzame rahel občutek slovesa in otožnosti. Sončno in veselo poletje je minilo. Po izpolnitvi svoje naloge drevo prekine povezavo z listi, tako da lahko lahkotno odpadejo na tla. Toda naloga in cilj drevesa niso listi, ampak sadeži. Zgradba sadežev je prilagojena procesu rasti drevesa. Listi so pomembni, dokler tvorijo klorofil - listno zelenilo, da drevo iz zraka lahko sprejme nepogrešljivi ogljikov dioksid in ga nadomešča s kisikom. Ko so sadeži zreli, jih oberemo ali pa odpadejo, drevo pa mora usmeriti vso svojo moč v poganjanje brstičev za nov življenjski ciklus, ki se bo začel spomladi. Listi in sadeži bi brez potrebe trošili njegove moči. Zato nastavek listnih pecljev poroženi. Listi tako ne dobivajo več življenjskih sokov, ovenijo in odmrejo. Tako življenje, kot vidni načrt razodevanja, nastaja kot klica v semenskem zrnu.

Tako deluje vesolje in tako nastane tudi najmanjše živo bitje iz klice, ki vsebuje lastno obliko razodevanja. Vse oblike razodevanja skupaj predstavljajo celoto, ki jo imenujemo kot življenje. Tako kot vesolje sestavljajo miriade življenjskih oblik, ki so celota, sta tudi človek in drevo sestavljena iz mnogih delčkov, ki vsebujejo načrt razodevanja. Človek, ki se ločil od svojega Stvarnika, ima še vedno semensko zrno v sebi klico njegove zgradbe. Toda ta klica zrna je zaradi neustreznih življenjskih pogojev človeka, ki se je ločil od enosti in se s tem odločil za propad in smrt, obdana z ovojem - oklepom.

DEPRESIJA

Depresija spada v področje psihe in jo smatramo za motnjo duševnosti, ki traja dalj kot dva tedna in se v kratkem času redno ponavlja. Depresija je resen problem, ki se lahko konča z akutnim zapiranjem v sebe, celo z samomorom. Znaki depresije so splošna pobitost, jutranja brezvoljnost in slabo spanje. V primeru da depresija traja dalj časa, postane muka, kajti zaradi pobitosti se pojavi nezmožnost delovanja, človek se počuti praznega in izčrpanega, je dobesedno na koncu svojih duševnih in telesnih moči. V težjih oblikah se mu misli na samomor nenehno vrivajo. Depresija je prava bolezen, zaradi nje mnogi telesno zbolijo, ker se v možganih, predvsem v možganskem privesku ali hipofizi, ki je sprejemni center božanskih energij ter odreja tudi presnovo ter bioritem, (predvsem pa je to kot smo že omenili, organ, preko katerega se lahko Sveti Duh neposredno dotakne človeka in hipotalamusu,) pomešajo možganske prenosne substance.

Sprva depresijo pogosto podcenjujemo ali je ne prepoznamo kot pravo bolezen. Biokemično gledano pride do redukcije tistih prenosnih substanc, ki omogočajo komunikacijo med možganskimi celicami. Posebno pomembna je skupina monoaminov, med katere štejejo noradrealin, serotonin in dopamin. Ženske so prizadete pogosteje kot moški. To je povezano z ženskimi spolnimi hormoni in pojasnjuje, zakaj nekatere ženske pred menstruacijo ali po porodu trpijo za depresijo.

Vzrokov za depresijo ne poznamo, če gledamo na njih v luči duše in telesa, vendar imajo svojo vlogo dedni faktorji, stres v vsakodnevnem poklicnem in privatnem življenju, pogost neuspeh, smrt bližnjega ali določena socialna nevezanost. Depresija je lahko povezana tudi z telesno boleznijo. Z njo pogosto povezujejo virusne infekcije, n.pr., gripo, žlezno vročico ali kronično utrujenost. Depresijo lahko sprožijo tudi različna zdravila, n. pr. Beta blokatorji, alkohol in življenjske nevarne bolezni. Glede na obdobje, ki smo ga uvodoma zapisali in padca od Stvarnika, število depresivnih ljudi stalno narašča. Vsak deseti v življenju zboli za depresivno psihozo, od tega je 10% manično depresivnih. Pri mnogih ljudeh se depresija skriva pod plaščem telesne bolezni. Bolan človek toži nad bolečinami v vseh mogočih organih in pekoči koži, vendar ni mogoče najti nobenih bolezenskih sprememb.

Stres je ubijalec! Je vzrok za padec imunskega sistema. Prekomeren stres preveliko aktiviranje simpatikusa je tesno povezan z oslabelostjo imunskega sistema, zaradi česar ima prevelik stres določen pomen pri številnih infekcijah in tudi na področju tumornih obolenj. Pri tem pa igra naš vegetativni avtonomni živčni sistem zelo pomembno vlogo. In kaj je vegetativni živčni sistem?

Vegetativni živčni sistem je tisti del človeškega živčnega sistema, ki upravlja funkcije vseh notranjih organov v telesu. Ni podrejen naši volji: deluje brez našega zavestnega upravljanja, torej avtonomno, zaradi česar ga imenujemo tudi kot avtonomni živčni sistem. Razlikujemo dve vrsti tega živčnega sistema splošno stimulativnega, simpatikus in drugega, ki deluje prej pomirjajoče, parasimpatikus. V simpatikusu pa sta dva kanala, ki sta znana kot Pingala in Ida. En kanal je sončno moški, ustvarjalen in drugi lunarni, ženski, sprejemajoči. Po indijski tradiciji priteka po obeh kanalih prana (dih ali duhovna hrana) v telo. To sta torej dva kanala zavesti.

V idealnem stanju sta simpatikus in parasimpatikus v svojih aktivnih fazah podnevi in ponoči porazdeljena v določenem ravnovesju. Tako naj bi simpatikus, imenovan tudi stresni živec, ker posreduje stresne reakcije v telesu, nakazoval vrhunec svoje aktivnosti proti 11. uri dopoldne, medtem, ko naj bi parasimpatikus razvil svoje svoje sproščujoče delovanje ponoči. Notranje področje tega regulacijskega kroga med obema deloma vegetativnega živčnega sistema je za človekovo zdravje izrednega pomena. Zaradi vedno večjega poklicnega in družbenega stresa pa v sedanjem času večinoma prevladuje simpatični del. To neravnovesje lahko dolgoročno povzroči težke zdravstvene motnje.

Raziskano je, da v Srednji Evropi skoraj 70% vseh obiskov pri zdravniku lahko pripišemo funkcionalnim motnjam, torej motnjam na področju vegetativnega živčnega sistema. Pri mnogih obolenjih, kot so migrena, menstrualne in menopavzalne težave, motnje krvnega tlaka in črevesna vnetja, kronično zaprtje, problemi krvnega obtoka, bolezni srca, gastritis, razjede, bolezni mehurja, kožne težave, bronhialna astma, in še mnogo drugih, je kot vzrok večinoma udeležena tudi motnja vegetativnega živčnega sistema.

Zato je razumljivo, da je za človeka koristno in pogosto tudi nujno, da spozna svoje telesne in duševne sposobnosti in svojo zgradbo, da bi tako lahko preveril prevzete, tuje vedenjske vzorce in jih opustil, če omejujejo njegovo bitje. Mnogo teh telesnih bolezni nastane zaradi razpetosti med tujimi pričakovanji in lastno določenostjo. S pomočjo različnih oblik zdravljenja se lahko naučimo obrniti k sebi in prevzeti odgovornost za svojo nalogo. To nam je lahko v vsakdanjem življenju zelo v pomoč in občutimo kot odrešujočo sproščenost.

Depresijo se lahko zdravi z vedenjsko terapijo, ki nas uči kako se izogibati negativnim mislim; negativna moč misli je strahovita. Negativne misli, ki niso dovolj močne da bi jih lahko imenovali kot destruktivne, pa vseeno lahko vplivajo na nek dogodek ali odnos, in v primeru da so kronične, lahko pripeljejo do usodnega stanja našega uma. Sezonsko pogojeno depresijo se lahko zelo uspešno zdravi s svetlobno terapijo, kombinirano s sprostitvijo, naravnimi sredstvi, kot so izvlečki melise ali šentjanževke.

STRES

Stresna reakcija predstavlja za vsakogar važen zaščitni ukrep. Reakcija ščiti pred škodljivi vplivi, prestavi telo v "bojno" pripravljenost ali pa mu omogoči beg. Večji ko je problem, večji je stres. Če recimo nekomu posodite 100 eurov je to njegov stres in njegov problem, če pa nekomu posodite 5000 eurov je to že vas stres in vaš problem.

Hipofiza v ta namen izloči v krvni obtok hormon, prenosno substanco ACTH. Ta subsantca v ledvicah stimulira skorjo nadledvične žleze, da odda v kri hormon cortisol. Cortisol je pomemben za presnovo v človeškem telesu, mobilizira energetske rezerve, zviša krvni sladkor, razgraja beljakovine in omogoča izgorevanje maščobnih kislin iz maščobnega tkiva. Poveča se zaznavanje dražljajev iz okolja; človek bolje vidi, sliši in okuša in bolj intenzivno zaznava dotike. Na isti način se iz skorje nadledvične žleze izločata adrenalin in noradlenin. Telo se nahaja v najvišji stopnji pripravljenosti, srčni utrip naraste, pulz je hitrejši, krvne žile pod kožo se zožijo. Hormon renin, ki ga izločajo ledvice, sproži spremembo angiotensinogena v krvi v angiotensin, ki povzroča zoženje žil. To okrepi prekrvavitev mišičja in zviša krvni tlak.. Bronhiji se razširijo, da bi lahko sprejeli dovolj kisika, dihanje postaja globlje. Prebavni procesi se izključijo, da je energija po potrebi na razpolago za druge namene.

Malo strasa ali osnovna doza stresa vsekakor pozitivno vpliva na naše telo, toda takoj, ko imamo opravka s kroničnim - trajnim stresom, primanjkuje telesu časa za sprostitev in okrevanje. Zato so sprostitvene tehnike relaksacije tako velikega pomena za naše zdravje. Pojavi se stalen previsok krvni tlak, obolenje koronarnih žil in končno srčni infarkt. Stresni hormon cortisol slabi imunski sistem in tako zvišujejo dovzetnost za infekcijske bolezni. Motnje v spolnosti ali izguba libida in motnje na prebavnem traktu; gastritis, colitis, črevesno vnetje, razjeda itd. so pogoste posledice stalnega stresa. Drastično se dvigne tudi tveganje za nastanek tumorjev. Najbolj pa je prizadeta naša psiha, kajti sprememba v hormonskem ravnovesju in v prenosnih substancah v možganih lahko povzročijo agresije ali druge motnje. Predvsem pri otrocih se stres pogosto odraža kot astma.

Vzrok za stres je najpogosteje najti v poklicnem življenju, družini ali pri otrocih v obliki pritiska zaradi določenih pričakovanj staršev.

Oglejmo si nekaj vprašanj s katerimi lahko prepoznamo depresije.

Ali ste izgubili sposobnost, da bi se še česa veselili?
Ali se težko odločate?
Ali ste izgubili zanimanje za svojo okolico?
Ali v zadnjem času veliko premišljujete?
Se vam zdi življenje nesmiselno?
Se počutite utrujeni in zdolgočaseni?
Trpite za nespečnostjo?

Če ste na večino vprašanj odgovorili z DA, ste zelo ogroženi zaradi depresije in morate takoj prevzeti določene ukrepe.

Vprašalnik s katerim prepoznate stres.

Ali imate hobi?
Ali zadržujete svoje občutke za sebe?
Ali ste zadnja tri leta doživeli ločitev ali ločitev od ljubljene osebe, pretrpeli smrt v družini, doživeli finančne težave ali težave v zvezi z delom, poslom, službo?

Rezultat ni nujno drastičen, vendar je zaradi oslabitve imunskega sistema teren za nastanek bolezni veliko bolj možen, kot pa v nasprotnem, ko ste v notranjem miru. Apatičen človek, ki resignirano pravi: "Takšen sem, kot sem" ima zelo velike možnosti, da si sam podpiše lastno smrtno obsodbo.

STRAH

Kaj je pravzaprav strah?
Neutemeljen, pretiran ali stalen strah lahko prizadetemu človeku zelo oteži življenje. Pri eni od desetih oseb se enkrat v življenju pojavi bolezenski strah ali fobija. Dogodki iz preteklosti, ki se jih ne spominjamo več, lahko nezavedno sprožijo strah. Pogosto je vzrok razviden - težak izpit, spor z delodajalcem, problemi v družini. Strah normalno izgine, ko smo rešili problem. Kadar pa traja dalj časa, n.pr. po kaki življenjski nevarni situaciji: ozdravitev raka, prometne nesreče, nasilje, požar, potres, takrat govorimo o post-travmatičnem stresnem sindromom. Pri napadih panike pa gre za nenadne napade strahu, ki lahko trajajo do ene ure. Kaj je strah in od kod izvira nam na to vprašanje današnja psihološka znanost ne odgovarja. S tem vprašanjem se bolj ali manj ukvarja vsak posameznik. Beseda "strah" izhaja iz latinske besede "augustus", ki pomeni "tesen" in je povezana s pojmom ozek, tesen, neprostoren. Takšna stiska ali bojazen prihaja vedno iz našega srca, preide v zavest in je v hipu prisotna v vsaki celici našega organizma.

V principu obstojata dve vrsti strahu. Strah, ki se povečuje in nastopi v težkih okoliščinah in pritajen strah ali takoimenovani speči strah, ki je v naši podzavesti in nas sili v beg ali napad. Povod za rastoči strah je najpogosteje zunanji dražljaj ali vzrok. Pritajeni, speči strah je težje razumeti, ker je tako globoko zasidran v človeku, da ga običajno več ne zaznavamo. Pogosto niti ne opazimo, da je strah gonilna sila motiv naših misli, občutkov in delovanja. V nekaterih primerih strah pomaga, da naloge izpolnjujemo hitreje in bolje. To je pozitivni strah. Strah je naš stalni spremljevalec, je eno z našo človeško naravo. Če je pojem strah povezan s pojmom ozek in utesnjujoč, se pojavi vprašanje, kaj je potem v človeku tako ozko, tesno in neprostorno. Pojem "ogrožanje" je povezan s prostorom in časom, to je s tisto razsežnostjo, s katero je človek povezan. Lahko govorimo tudi o razumskem zoženju zavesti. Takšna zaves potem kreira in oblikuje omejen svet misli, občutkov in delovanja. S tem pa sama povzroča spet nove omejitve in vzdržuje ta speči strah, ki oži obseg delovanja.

V trenutku, ko naša zavest opazi strah: nelagodnost, bojazen, ozkost, začne speči nezavedni strah naraščati. Tako postane pereč in obvladuje vsakršno delovanje in prizadevanje. Strah je potem bivanjski in prevladujoč, tako da lahko nekdo celo ugotovi: "Moje življenje je življenje v strahu." Vendar ali je to vse? Je to rešitev našega življenja? Je to naša najvišja modrost in izhod? Vsekakor še ne. Toda izhod je vendarle povsem blizu.

Naše spoznanje, da vsakdanje življenje, ki se bo prej ali slej končalo, obvladuje strah, pripravi našo trpečo dušo do ključnega momenta in s tem do tega, da nehamo iskati rešitve zunaj nas, ampak v sebi! To je točka prelomnice. Drugi princip, ki se je osvobodil vsakega strahu, nas lahko prebudi iz našega stoletnega spanja in nam tako da nove možnosti. Ta princip nove moči in zmožnosti, pa izvira iz neomejene, povsem odprte in svobodne življenjske resničnosti, katera je bila nekoč del človeštva, a se je izgubila na stranpoti, ki že vse preveč dolgo traja. Še vedno pa je hvala bogu skrita v človeku, čeprav se je več ali manj ne zaveda. Vendarle pa je ta odrešilni princip vedno tu, vendar do danes še ni mogel postati dejaven, ker se mi znotraj svojih omejitev počutimo varne in domače, a to varno domačnost nam lahko prekinejo nenadne situacije in težke okoliščine. Vendar pa se nam sedaj v novih kozmičnih spremembah ponuja druga domovina in naš prejšnji občutek varnosti je izginil, tako da zavestno doživljamo stisko prejšnjega občutka varnosti.

Ko spoznavamo speči strah in njegov vzrok, stojimo pred vrati popolnoma novega razumevanja življenja z novimi življenjskimi zmožnostmi. Ta vrata moramo le še odpreti in vstopiti. Za temi vrati pa nima strah več nobenega pomena ali teže. Tu seveda velja spoznanje in brezmejno zaupanje v resničnost naše duše. Strah, ki nas vselej zadržuje na naši poti duhovnega razvoja, lahko premagamo le s popolnim zaupanjem v Božje vodstvo in s tem, da delujemo iz tega zaupanja. Kdor to zmore, bo v nekem trenutku lahko rekel: "Moje življenje je zgodba mojega zaupanja."

Ko govorimo o tem Božjem principu ne mislimo na princip umrljivega človeka, kot naprimer "duha" zemeljskega človeka, ne! Ta odrešilni princip v človeku je iz druge, višje narave, ki pa ni prisotna v človeku, je popolnoma neodvisen od naše zemeljske narave. In samo zaradi tega lahko človeka dvigne iz lastnega umrljivega bivanja in ga postavi na temeljno točko regeneracije "življenja" iz življenja. To je ta Kristusov princip ali Jaz, ki izhaja iz Božjega srca. Skozi ta Kristusov Jaz se lahko direktno povezujemo z Bogom. Bog nam je dal svojega Sina, da imamo tu na zemlji nekoga, ki je nad nami in nas vodi, poučuje ter ščiti od zla. Kristusov princip ali sveti Jaz potrebujemo, ker nas uči, ker je posrednik. Vemo, da je Bog popolna čistost in najvišje Bitje. Mi pa se tu na zemlji nahajamo z vso svojo nepopolnostjo in nečistostjo. Ko se v takšni obliki pogovarjamo z Bogom in karkoli damo iz sebe, ta energija nikakor ni popolna. K njemu se lahko vrne le popolna sila energije. Zato pa imamo posrednika Kristusov princip ali Jaz, da On dvigne to našo nizko vibracijo, da se lahko vrnemu k Bogu. Tako vsakič, ko molimo Kristusov princip spreminja to našo vibracijo in jo pošilja naprej. Vidite, tako je v nas vedno del Boga in to je ta Kristus, ki je vedno z nami.

Tukaj vam prilagam dve molitvi:

MOLITEV, KO VAS JE STRAH, KO STE V PANIKI, KO SE BOJITE SMRTI.

Izgovorite na glas: "Bog je pred menoj, Bog je za menoj, Bog je na moji levi strani, Bog je na moji desni strani, Bog je nad menoj, Bog je pod mano in Bog je v meni, v mojem srcu..."

Sedaj na glas ponavljajte besede: "Ti si Gospod, Ti si najmočnejši!"
Te svete besede ponavljajte toliko časa, dokler se v vas ne naseli mir.

Oprostite tistim ali tistemu, če vam pretijo, če so seveda ljudje, v primeru drugih hudih bitij pa vam bomo dali molitev zaščite od teh hudobce; demonov, padlih angelov in pokvarjenih pokojnikov, ki se tudi lahko vpletejo, če niso bili rešeni. Blagoslavljajte tiste ali tistega, dokler ne začutite da je v vas vstopil mir.

Sedaj pa za konec odločno in bolj na glas zaukažite: "V imenu Jezusa Kristusa, odidi stran od mene, duh strahu, panike - izgini!"
To morate ponavljati toliko časa, dokler ne boste v duši povsem mirni. Ko pa v vaši duši nastopi mir, pomeni, da ste dobili pomoč in stik s Kristusovo silo in Njegovo hierarhijo svetnikov, angelov in nadangelov ter Matere božje.

V znanje!
V tem duhovnem boju obstajajo merila, drugačna od tistih v svetu naših pet čutil. Po duhovnem Zakonu je Odpuščanje močnejše od zamere, Blagoslavljanje je močnejše od preklinjanja in izgovorjena prekletstva, Zahvaljevanje je močnejše od kritiziranja in Ljubezen je močnejša od sovraštva.