Sonce počasi vabi svetlobo z neba.
Večer se mirno plazi skozi borovje v vas.
Počivam na ležalniku na terasi.
Mir je.
V vasi, in v meni tudi.



Mačka mi zleze v naročje, me pogleda v oči in tiho zamijavka.
Nalahko položim roko na njeno mehko dlako in jo pobožam.

Tako počivava.
Mačka in jaz.
Moja roka nežno polzi po njeni dlaki.
Obe uživava.
V prijetnem večeru, v božanju, v miru…

Všeč mi je občutek gibkega mačjega telesa pod mojo roko.
Hvaležna sem ji,
da mi dovoli udejaniti mojo potrebo po dotiku in božanju.

In pomislim:
Katera od naju dveh je tista, ki daje?
In katera je tista, ki prejema?

In v tihem zaupanju postajava eno z mirom,
z večerom, ki se plazi v vas,
in z božanjem…