Do danes bi države članice Evropske unije morale v nacionalno zakonodajo prenesti določbe dveh direktiv, ki urejata odlaganje električnih in elektronskih odpadkov. Z njima želi EU zagotoviti, da ljudje obrabljenih električnih in elektronskih izdelkov ne bi preprosto metali stran, temveč bi poskrbeli za ustrezno reciklažo. Do predpisanega roka je to področje v nacionalni zakonodaji ustrezno uredila le Grčija, je sporočila Evropska komisija.

Trenutno večina tovrstnih odpadkov - med njimi so televizijski sprejemniki, pralni stroji, mobilni telefoni in klimatske naprave - konča na javnih odlagališčih, kjer jih nato bodisi zasujejo bodisi sežgejo. Zaradi nevarne vsebine pa s takšnim ravnanjem v okolje izhajajo strupi, ki, ne le da onesnažujejo zrak, vodo in prst, temveč vplivajo tudi na zdravje prebivalstva.



"Novi direktivi bosta ustavili tovrstno onesnaževanje, vendar šele potem, ko bosta prenešeni v nacionalno pravo. Razočarana sem, da je 24 članic prekoračilo današnji rok," je bila nezadovoljna evropska komisarka za okolje Margot Wallstroem.

Količina električnih in elektronskih odpadkov raste trikrat hitreje kot količina drugih odpadkov. Prebivalec EU povprečno "pridela" 14 kilogramov tovrstnih odpadkov na leto. Direktivi od proizvajalcev zahtevata, naj električne in elektronske izdelke oblikujejo tako, da jih bo bolj enostavno razstaviti, vnovič uporabiti ali reciklirati. Poleg tega naj bi po novem proizvajalci krili tudi vse s tem povezane stroške vključno s stroški odvoza.

Konkretneje direktiva o odpadni električni in elektronski opremi od članic zahteva, da do avgusta 2005 (novinke do avgusta 2007) vzpostavijo sisteme zbiranja te vrste odpadkov. Ko bodo taki sistemi vzpostavljeni, bodo potrošniki lahko obrabljene izdelke brezplačno odnesli nazaj v trgovine in na zbiralna mesta. Članice bodo vsako leto morale zbrati vsaj štiri kilograme tovrstnih odpadkov na prebivalca.

Direktiva o omejitvah uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi pa od julija 2006 naprej prepoveduje uporabo določenih nevarnih snovi, med katerimi sta svinec in kadmij. Svinec denimo dokazano negativno vpliva na kognitivni sistem, posebej pri otrocih, kadmij pa slabi delovanje ledvic.