Imela sem priliko
opazovati revščino -

bedo lakote
in bedo duha.

Imela sem priliko
pripovedovati spomine
o dogodkih,
ki so še danes koristni
za moje mišljenje.

Imela sem priliko obujati spomine:
o iskanju pogrešanih dni v blatu,
o požiranju peska peščene ure,
o čakanju na dež,
da zmoči travni bilki obraz,
o pogledu na žito brez klasja,
o kinkanju usahlih sokov nasada,
o drvenju voda mimo amputiranih
udov, nedovzetnih za bolečino,
o poslušanju levit kalnih rek,
o rožljanju in prekladanju besed,
o zidanju okopov iz mesečeve svetlobe,
o skomigovanju z rameni pred resnico,
o čaščenju pločevinastih bogov
in o drugih podobnih stvareh.



Imela sem priliko se odločati
o tistih drobnih stvareh,
ki jih nauči ogenj, kot ugasne,
ki jih nauči voda, ko odteče,
ki jih nauči zemlja ob sušni letini,
ki jih nauči zrak ob izdihu.

Imela sem priliko izbirati
pa čeprav za kratek hip,
ali bi rajše obdarovala,
ali bi bila rajše obdarjena

pa sem se odločila,
da bom prvemu otroku,
ki ga bom srečala v moji ulici
namenila prijazen nasmeh
in ga vprašala
kako mu je ime.

...o0o...