Intervju s Sri Sri Ravi Shankarjem

Sri Sri Ravi Shankar se je rodil v pokrajini Tamil Nadu v Indiji, v družini z dolgo versko tradicijo. Že v 4. letu starosti so ga našli, kako recitira celo Bhagavat-Gito, z 9. leti pa je postal učitelj Rig-Vede. S 17. leti je zaključil Vedski študij in na univerzi v St' Joseph Colledge v Bangaloreu fiziko in naravoslovne znanosti. Ne enem od javnih predavanj ga je opazil Maharishi Mahesh Yogi, duhovni učitelj, ki je v šestdesetih prinesel meditacijo na Zahod in kmalu po tem srečanju je odšel bodoči guru v uk k Maharishiju.

Kmalu po koncu obdobja molčanja 1982. leta je začel učiti Sudarshan kriyo, duhovno tehniko, ki z določenimi ritmi dihanja vzpostavlja življenjsko ravnotežje in energizira um in telo. Tega leta je bila rojena Art Of Living Fondation, izobraževalna in humanitarna organizacija, ki deluje v 146 državah, ki ima poseben svetovalni status pri Ekonomskem in socialnem svetu Združenih narodov ter sodeluje s Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO).

Sri Sri Ravi Shankar letno obišče 50 držav, poudarjajoč medversko in interkulturno sodelovanje. Govoril je tudi na Svetovnem ekonomskem forumu v Davosu, na Mednarodni konferenci o religijah v Kyotu in na svetovnem milenijskem zboru Združenih narodov. Prav tako je sodeloval pri svečani obeležbi 50. letnice Združenih narodov. Je avtor 16 knjig, številnih člankov in niza predavanj iz vedske znanosti in filozofije. Je ustanovitelj International Association for Human values (IAHV, 1997), organizacije usmerjene k oživljanju človeških vrednot v družbi. IAHV izvaja humanitarne projekte pomoči po naravnih katastrofah in družbenih krizah, kot so v Iraku, Afganistanu, Indiji, Bosni, New Yorku, Španiji. Različni programi AOLF in IAHV so pomagali miljonom ljudi širom po svetu.

Sprejeli so ga mnogi državniki in politiki: ameriški predsednik George Bush, nemški kancler Gerhard Schröder, nekdanji Izraelski premier Shimon Perez, nekdanji premier Norveške Thorbjorn Jagland, indijski premier Atal Bihari Vajpayee, podpredsednik Indije Bhairon Singh Shekhavat itd. Na Hrvaškem se je sestal s predsednikom države Stjepanom Mesićem in podpredsednico Sabora, prof. dr. Vesnom Pusić. Nedavno je sodeloval v delu zagrebške konference 'S človeškimi vrednotami do nenasilja v družbi', z novinarji pa se je pogovarjal v Predsedniškem apartmaju hotela Esplanade.

Kaj pravite na izjavo g. Leticije, da je nasilje prirojeno človeški naravi?

Dobro je, da imajo ljudje različna mnenja. Vse dokler so se sposobni vsesti za mizo in pogovarjati o njih. Človeško naravo karakterizira ljubezen in skladnost. Nasilje se pojavlja kot posledica stresa. Koristno je vedeti, da se stresa ne bomo osvobodili, dokler bomo mislili, da je del nas. Ne obstaja stvar, ki bi jo lahko imenovali tema. Tema je odsotnost svetlobe, nič več. Če bi tema obstajala, bi jo lahko našli in odpravili. Ker pa temu ni tako, enostavno pripeljimo svetlobo. Tema je nemočna pred svetlobo, mora se stopiti. Podobno temu, čeprav se včasih ne zdi tako, zlo ne more nadvladati dobrega.

Da, zdi se da mirovne iniciative na vplivajo na prenehanje vojskovanja.

Danes se zares zdi, da je zavzelo nasilje najboljše mesto na tribuni. Vseeno pa čutim, da si vse več ljudi želi miru. Prepričan sem, da vsi mi lahko ustvarimo mir kot politično realnost, nasilje pa spakiramo v preteklost. Zato bi bilo dobro, da bi politiki poiskali duhovno vodstvo, ki povzdiguje človeške vrednote, kar bi doprineslo tudi k spremembi njihovih svetovnih nazorov.

Kako gledate na dogajanje okoli terorizma?

Terorizem je nepoznavanje kulturnih in verskih vrednot različnih narodov, ki so v medsebojnem odnosu. Eden od največjih predsodkov je verovanje, da lahko pridejo v raj samo pripadniki ene religije, medtem ko bodo šli vsi drugi v pekel. To je podobna logika, kot tista, da ne morete priti na lastno poroko v delovskem kombinezonu. V to verjamejo ljudje, ki so izpostavljeni verskemu poneumljanju. Terorizem je posledica glorificiranja lastne vere ali etnične skupine. Če bi se otroci v šolah učili o Alahu, Jezusu, Budi in velikih svetovnih religijah, fanatizma ne bi bilo.

Kaj je skupno vsem religijam?

Temelj religije je duhovnost. Ljudje danes odmetavajo duhovnost in se držijo samo njene forme - religije. Duhovnost je ljubezen in sočutje, služenje drugim, meditacija, poznavanje narave lastnega življenja. Duhovnost je izkustvo, religija pa je samo konceptualizacija, teorija. Duhovnost ne zahteva, da verjamete, temveč da začutite. Duhovnost se začne z izkustvom in končuje z védenjem. Duhovnost podpira človeške vrednote. Dobro je vedeti, da ljubezen ni čustvo.

Ljubezen je naša narava. Univerzum je narejen iz ljubezni. Zato je pomembno ohraniti duhovno življenje medtem ko razvijamo materialno. Življenje brez ljubezni nima sladkobe. Nič ni enostavnejšega od duhovnosti. To je življenje v sedanjem trenutku. Kar pa lahko dosežemo edino brez stresa - zato se naučite živeti srečno. Pripeljite radost med ljudi. Ko nekoga srečate, se nasmehnite. Ni boljše duhovne tehnike od smeha. Tudi Sudarshan kriya dviga duha in sproža smeh. Zelo enostaven princip. To je umetnost življenja.

Pa reinkarnacija? Pojem je bolj sprejet kot kdajkoli prej, toda na vse, kar ne prihaja iz matične kulture se še vedno gleda kot na mešanje v notranja duhovna vprašanja. Kot, mi smo, kakršni smo, molimo, prižigamo sveče in ne verjamemo v reinkarnacijo.

Reinkarnacija je resnica. Če ne verjameš v reinkarnacijo, potem ne verjameš v 3. zakon termodinamike, ki pravi: 'Energija ne izginja niti se ne ustvarja'. Um je energija. Veliki modreci so učili, da energiji uma in zavesti ostajata tudi po telesni smrti. Um ostane in išče drugo telo. V globoki meditaciji se lahko spomniš mnogih preteklih izkušenj. To počne tudi regresija, spominjanje prejšnjih izkustev.

Se kdaj razjezite? Guruji so menda vedno umirjeni.

Včasih se poskušam razjeziti, pa me nihče ne vzame resno (smeh). Včasih se je dobro razjeziti, če želite da vas ljudje vzamejo resno.

Cerkev ima negativen odnos do organizacij, ki poučujejo jogo. Menda se bojijo, da bi hinduizem pripeljala skozi zadnja vrata.

Nič novega ni v tem, da Cerkev pozorno spremlja pojavljanje novih oblik znanosti in joga je na Zahodu ravno to, nova in neznana znanost, ki prihaja iz Indije. Verjamem, da se nikomur ne bi bilo treba bati česarkoli, kar prihaja iz kateregakoli dela sveta, pod pogojem, da je dobro za ljudi. Joga ne predstavlja nevarnosti nikomur. Je tisočletja stara znanost, ki odganja stres iz uma in telesa. Zakaj bi se nekdo upiral sporočilu, da je ljubezen naša narava? Ljubezen prihaja sama od sebe, ko smo sproščeni in naravni, ko smo brez stresov in strahov. Ni Jezus učil enako? Zato se je dobro naučiti meditirati. Tudi Sudarshan kriya je zelo dragocena. Dela vas srečne in stabilne. Čustva, ki so vas mučila, nekega dne izginejo in postanete to, kar ste. Biti naraven - kaj je lepšega od tega? Prav tako je dobro delati kaj koristnega za druge, dobro je služiti. Če ne bi delali samo za sebe, bi nam bilo v življenju lepše. Več stvari bi nam šlo od rok. Če vam je težko, služite. Če ste depresivni, služite. Takoj vam bo bolje. Enostavno volontirajte dva dni na mesec in naredite nekaj dobrega za druge. Stvar je enostavna. Delati moramo skupaj in pustiti boljšo družbo tistim, ki prihajajo.

Pojem 'guru' izziva velike polemike. Mnogim na Zahodu se dvigujejo lasje na glavi zaradi teh nekaj črk.

Polemika ni potrebna. Če se želite naučiti igrati nogomet, rabite trenerja. Če se želite naučiti neke druge veščine ali znanja, potrebujete učitelja. Zakaj bi bilo pri jogi kaj drugače? V Indiji pravimo, da je naša mati naš prvi guru. V življenju imamo mnogo učiteljev. Naše partnerje, naše otroke, naše prijatelje. Vsi oni so naši učitelji.

Pred kratkim se je v kinih pojavil film 'Dan po jutrišnjem'. Na osnovi znanstvenih prognoz predvideva v naslednjih letih katastrofo na Zemlji. Je tak scenarij možen?

Glede na to, da govorimo o teoretičnem delu, je bolje biti zadržan. Verjamem, da ne bo prišlo do spektakularnega konca sveta, ljudje postajajo vse bolj ozaveščeni. To pomeni, da jim je bolj mar za to, v kakšnem svetu živijo. Odprtost uma - to je treba prinesti ljudem.

Pred kratkim mi je znanka omenila, da ste izjavili, kako je koristno pustiti malim otrokom jokati, čeprav ne dlje kot 5 minut.

Če damo otroku dudo, mu s tem blokiramo jok. Tako zadušimo njegove emocije. Jokanje pa obenem širi tudi pljuča. Če otroci ne jokajo, se ne morejo niti smejati. Zato se mnogi ljudje počutijo odrezani od svojih čustev. Ne znajo se smejati in ne znajo čutiti. Zato pustite svojim otrokom, naj se razjokajo in postali bodo čustveno bolj zrela bitja. Takrat pa bo tudi staršem lažje, mar ne?

Alen Anić, Anita Mraović
http://www.htnet.hr/fset.html