Predstavniki Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) in Slovenske škofovske konference (SŠK) so predstavili drugi mednarodni in interdisciplinarni kolokvij z naslovom Etična odgovornost v svetu, ki se spreminja. Predavatelji bodo na tridnevnem kolokviju, ki se bo danes začel v Ljubljani, spregovorili o etičnih problemih v današnjem svetu. Prav etična odgovornost je ena redkih neoporečnih poti v varnejšo prihodnost človeštva, je na današnji novinarski konferenci povedal podpredsednik SAZU Jože Trontelj. Kolokvij sta sicer organizirala SAZU in vatikanski papeški svet za kulturo, pri organizaciji in oblikovanju programa pa je sodelovala tudi Slovenska škofovska konferenca.



Kolokvija se bo udeležilo 21 predavateljev iz Slovenije in tujine, ki bodo med drugim spregovorili o etičnem pluralizmu nasproti moralnemu relativizmu, etičnih zablodah in moralni odgovornosti znanstvenika v globalni in nepregledni družbi, je povedal Trontelj. Teme, o katerih bodo razpravljali, pa so razdeljene na poglavja Znanost, vera in družba, Znanost in vrednote, znanost kot vrednota, Enotnost znanja, multidisciplinarnost, interdisciplinarnost ter sklepni del o novih obzorjih za delovanje.

Namen drugega kolokvija pa ni samo razprava o etiki, temveč je kolokvij tudi priložnost za obeležitev prvega kolokvija, ki je pod istim naslovom potekal pred 20 leti. "Tedaj je bil to izjemen znanstveni in politični dogodek, saj je šlo za prvi tovrstni uradni pogovor s cerkvijo v vzhodni Evropi, ki ga je podpirala tudi tedanja slovenska oblast," je prepričan predsednik SAZU Boštjan Žekš. Kot je še dodal, je glede drugega kolokvija posebej razveseljivo dejstvo, da je med udeleženci tudi sedem tistih, ki so sodelovali že na kolokviju leta 1984.

Trontelj je sicer spomnil tudi na nekatere dosežke, vplive in prizadevanja na področju etike v Sloveniji. Ob tem se je spomnil na pokojnega Janeza Miličinskega, ki je bil v času prvega kolokvija predsednik SAZU in izjemna nacionalna in mednarodna osebnost v etiki. "Miličinski pa je zaslužen tudi za to, da ima Slovenija najstarejšo bioetično komisijo na državni ravni v evropskem in tudi verjetno v svetovnem merilu," je prepričan Trontelj. Omenil pa je tudi, da je Slovenija pred kratkim na področju etike doživela posebno priznanje, saj je bila namreč povabljena, da v skupnem projektu z pripravi razglasitev svetovnega dneva bioetike. Slovenija bo po njegovih besedah predlagala, da se za ta dan izbere 1. december, ko je stopila v veljavo konvencija o bioetiki. Kot je še povedal Trontelj, Slovenija ni samo sodelovala pri izdelavi tega pomembnega mednarodno pravnega instrumenta, temveč je bila tudi med prvimi petimi državami, ki so konvencijo ratificirale.

vir: www.ljnovice.com