Sami si ustvarjamo svoje razpoloženje s svojimi mislimi, katere pa tudi vplivajo na dejanja. Bolj ko o tem razmišljam, bolj mi je jasno, da imamo možnost izbire. Če imamo kontrolo nad svojimi mislimi, tako, da jih preusmerimo, ko se pojavijo negativnosti v njih, imamo vso orodje za srečno življenje. Vsako situacijo lahko vidimo iz dveh ali še več različnih plati.

Kar pa je odvisno od našega razpoloženja ter vpliva zunanjih dejavnikov na naše misli. Vdor negativnih misli povzročajo ljudje, same situacije (sami si skreiramo svojo iluzijo), ali pa sile, katerih se ne moremo ubraniti z materialnimi sredstvi.

Včasih sem mislila in bila celo prepričana v nekaj, kar danes vidim in vem, da je drugače. Vem, da obstajajo bolečine tudi, če smo pošteni, dobri, ljubeči in v skladu z naravnimi zakoni. Vem, da človeka lahko obsedejo misli, ki ga uničujejo iz nič. Nič slabega mi ni potrebno narediti, pa postanem sovražna do okolice in imam negativne misli. Bolj, ko sem se v to poglabljala in raziskovala, manj mi je bilo jasno, kje je skrit vzrok oziroma dejavnik, ki povzroča to neprijetnost in negativnost.

Ugotovila sem, da so lahko le sile, ki me poskušajo spremeniti in povrniti v prejšnje vzorce, v prejšnje negativnosti in nesramnosti, katerim sem se sedaj več ali manj znebila. Temu rečem sedaj zle sile, ki želijo vplivati name takrat, ko ne molim, ko nisem v stiku z Bogom, ko ne meditiram, ko so mi materialne sladkosti pomembnejše kot pa duhovna svoboda.

Kljub temu pa, da sem ugotovila vzrok, to še ne pomeni, da se mi bo stanje v trenutku spremenilo in izboljšalo ter nikoli več ponovilo. To je proces v katerem rastem in se razvijam in namen tega procesa je le to, da bom čim manjkrat nezavarovana in "materializirana". Pomembno se mi zdi geslo: Ne želim biti popolna, vendar naredila bom vse, da bom popolnejša kot sem sedaj.