"Ko pa pride on, Duh resnice,
vas bo uvedel v vso resnico."

Smo v veliki kozmièni spremembi. Za nami je tehnièna, ekonomska in socialna revolucija. Obstaja pa še duhovna revolucija v kateri se že nahajamo, ki pa je še radikalnejša kot prvi dve. Ta revolucija že leta pridobiva na svoji moèi ter tu in tam prestopi obièajne meje. Dogajajo se epohalne stvari. Vzgoja, znanje, vera, moè v konvencionalnih, tradicionalnih oblikah ne morejo veè usmerjati in obvladovati podzavestnih èlovekovih moèi, niti individualno, niti kolektivno. Kar je pred leti še bivalo zunaj zavesti èloveka, je danes postalo pomembno za èloveka , ki išèe smisel življenja. Vedno bolj intenzivno raziskuje nevidna podroèja. Premnogi išèejo odrešitev v razširitvi in poglabljanju zavesti. To pa je zaèetek duhovne revolucije - dobe Vodnarja. Vendar moramo pri tem dobro loèiti med dvema možnima potema. Ena pot daje možnost razvoja zavesti, ki je popolnoma usmerjena na Boga in s tem na èloveško nalogo. Druga pa nas pripelje do otrdelosti zavesti vse do spodnje meje, ki je podobna živalski zavesti.

Èlovek je popolnoma sprogramiran, èeprav se tega ne zaveda. Èe gledamo na to iz astrološkega vidika, vidimo, da zvezdne kostelacije oblikujejo njegovo zavest in tako sledi njihovim vplivom. Zato ne moremo govoriti o svobodni izbiri. Stvari se priènejo spreminjati.

Okoli leta 120 p.n.š. je Hiparh pisal o ekvinokcijah (enakonoèjih), ki se nagibajo proti zahodu. Šele l. 1680 je pravo razlago našel Isaak Newton in njegova razlaga velja še danes. Newton razlaga, da vpliva na povratno gibanje enakonoèja (21. marec in 22. september) predvsem težnostna sila Sonca in Lune, pa tudi neenakomerna zaobljenost Zemlje. Najmoènejši vpliv se kaže v obmoèju ekvatorja, kjer se kažejo rahli odmiki Zemljine osi. Nekaj podobnega se dogaja tudi v Sonèevem sistemu. Zaradi teh gibanj se položaj Zemlje glede na razlièna ozvezdja stalno spreminja. Da bi astronom lahko doloèil ta gibanja, si to toèko, kjer Sonce prestopi ekvator, izbere za toèko prestopa. Imenuje se pomladišèe. Gledano z Zemlje vstopi Sonce v tem trenutku v naslednje znamenje živalskega kroga. To se zgodi vsakih 2.160let. Po konèanem ciklusu približno 26.000 let se poli in ekvinokcij veè ali manj povrnejo v svoje izhodišène položaje.

Vse to pa nima nobene zveze s èasovnim štetjem judov, muslimanov, kristjanov, Majev in Hopi indijancev. Sile, ki gibljejo planete iz ozvezdja, pa odražajo svoje lastnosti in vsebine tudi v Zemljinih èasovnih obdobjih; vplivajo tudi na življenje in obnašanje ter ravnanje ljudi. Iz vsega povedanega je jasno, da na tej znanstveni osnovi temeljijo astrološke napovedi.

Èe pogledamo malce nazaj v zgodovino vidimo, da je v obdobju, ko je ozvezdje Ovna (Aries) in sovplivanje planeta Marsa porajalo rimsko kraljestvo ob koncu arijske dobe, ki je postalo svetovno kraljestvo. Mars, bog vojne, ponazarja ogenj, železo in udarno silo. In kako naj bi takrat lahko dobilo kršèanstvo, ki bi moralo oznanjati strpnost in ljubezen, polet? Obdobje rib nosi na svojih praporih ljubezen in strpnost. Toda takratne vladajoèe moèi so razumevanje in ljubeèe življenjsko delovanje tistih maloštevilnih, ki so to sporoèilo dojeli in razširjali, napadale in dušile. Tudi v obdobju rib. Tako so v minulih 2000 letih nastale mnoge skupnosti, ki so se umaknile iz vsakodajnega vrveža, da bi tako lahko sledile Kristusovemu nauku, seveda kolikor so to dopušèali zakoni države, v kateri so živeli.

Naš planet Zemlja je na svoji poti skozi prostor in èas vstopil v novo podroèje vplivanja, Vodnarjevega vplivanja. Zato se mora odzvati na novo nastajajoèe pogoje in razmere, in prav tako vsi prebivalci Zemlje. Ti vplivi nove dobe so vedno bolj opazni. Veliki preobrati so se že zgodili v bivši Sovjetski zvezi, Kitajski, Franciji, Balkanu. Nastale so mnoge samostojne države. Nastajajo nove ekonomske in gospodarske forme, kulture razgaljajo iz zunanjih preoblek svoje dejanske vsebine, religije izgubljajo svojo moè, njihovi verniki pa se poèutijo zbegane.

Veliko je govora o novi odprti in demokratièni družbi, ki bo brez omejitve, kjer bo lahko vsakdo poiskal svojo lastno pot, in kjer bo obilica sijajnih idej pomagala èloveštvu do višje stopnje razvoja. Vsi ljudje bodo enakopravni med seboj pobrateni in povsem svobodni. V dobi Vodnarja se bodo megle razpršile in pamet se bo zbistrila. Sonce bo sijalo, kar seveda daje upanje. Oznanja in pridiga se torej èas pozitivnih vidikov. Seveda se takšne napovedi najbolj podajajo idejnemu svetu duhovnih iskalcev. Ljudje so vedno iskali in išèejo svobodo, odkritost in demokratiènost. Zato so in še vse prerado verjamejo le tistim napovedim, ki te napovedi obljubljajo, vendar se je zgodil 11. september v Ameriki, 11. marec v Španiji, ki take napovedovalce daje v drugaèno luè.

Vsako novo obdobje Zemljinega potovanja skozi prostor prinaša nove možnosti. To je naraven zakon. Novi kozmièni vplivi odpirajo dvoje poti, tretje ni. Konèni izid je odvisen le od odzivanja èloveštva na te vplive. Novi èas bo prav gotovo prinesel odprtost, a žal se s tem že sedaj kaže , da taka odprtost prinaša razvrednotenje morale in kulture. Èloveško dostojanstvo je okrnjeno in iznièeno zaradi lastnih sramotnih dosežkov.

Znanje postaja dostopno vsakumor. Internet je èarobna beseda. Ponuja velike možnosti komunikacije na globalni svetovni ravni, a vendar v mnogih primerih ponuja ljudem mnogo tega, kar je tako nerazumno in plehko, da postajajo ljudje ob tem otopeli in agresivni. Tako izgubljajo interes za pravo znanje, za vedenje, ki je znotraj nas. To spoznanje se je bilo izgubilo v poplavi napaènih spoznanj, ki so preplavila èloveštvo. Da bi današnji èlovek lahko sprejel resnièno znanje in vero v Boga, mora nujno nekaj storiti. Dvigniti se mora iz kalijuge materializma, oèistiti dušo, zastopati višjo moralo ter izkazovati spoštovanje svojim so bitjem in sebi. Te veène vrednote si nikakor ne more pridobiti zgolj tako, da pritiska na nekaj tipk ali da v udobnem naslonjaèu prebira navdihnjene besede nekoga drugega. Niti z video posnetki svojega guruja na video. Resnièno vedenje moraš plaèati z znojem lastne duše.

Vprašajmo se ali se èloveštvo zares nahaja na pragu novega èasa? Ali pa so se le prestavili mejniki in èlovek lahko še nadalje živi iz starega nagona samopotrjevanja in omejene zavesti? Resnièno novi èas, nova civilizacija in kultura lahko nastopijo samo na osnovi spremembe zavesti. Takšna sprememba je vsota dosedanjih izkušenj in trpljenj. Duhovni velikani so vselej opozarjali, da more trpljenje èloveka pripeljati do toèke, kjer se spreobrne in bo dovzeten za notranjo spremembo.

Ta naš èas je nova priložnost za èloveštvo, da stopi na duhovno pot. To je pot, ko se razodene vse, torej vse, kar èloveku pripada, kar pripada notranjemu duhovnemu èloveku. Vse tisto pa kar se odvija zunaj, je v bistvu ponavljanje èlovekovih èustvovanj, misli in dejanj. Zgodovina se tako ponavlja! Tako kot pravi pridigar v sv. pismu stare zaveze: "Ali je kaj o èemer bi se reklo:

'Glej to je novo!'
Zdavnaj je že bilo, v vekih,
ki so bili pred nami,
Ni spomina na prejšnje;
tudi na poznejše, ki še bodo,
ne bo spomina nanje pri tistih,
ki bodo pozneje živeli..."

Tako lahko reèemo, da stvarjenski cilj za èloveka ni novo, Zemljino obdobje, ampak takšna sprememba življenjskih pogojev, ki bi èloveku omogoèilo nove možnosti. Vsak èlovek mora na podlagi svojih izkušenj prepoznati to specialno silo, ki deluje v ozadju vsake bistvene spremembe! Potrebno je ujeti trenutek sprejemanja veène resnice. Moramo biti v konstantni pozornosti. No, v èasu teh moènih sprememb, ki jih doživljamo sedaj, je in bo takšnih trenutkov dovolj. Gibanje, ki nas prebuja je tu ("zbudi se , ki spiš").

Vsekakor je gotovo, da ni prviè, da vstopa Zemlja v obmoèje današnjega Vodnarja. Tako, da si od tega dogodka, si torej nimamo kdove kaj nadejati; to pomeni le samoumevno rušenje vsega starega, kar prinaša veèjo odprtost. Tako postane èlovek sprejemljiv za Božansko silo, ki ga klièe in se nahaja povsem zunaj zemeljskega èasa in zemeljske zavesti. In ta sila je res mogoèna sila ljubezni, ki žene nas ljudi, da oèistimo svoja srca, da bi lahko nato s èistim srcem pomagali èloveštvu in ga pripravili na prihod obdobja resnièno novega zavedanja. Novo obdobje, je obdobje novih duš. Vsem tistim, ki po njem hrepenijo in so nanj naravnani, se že sprošèa Pot.

Napovedani tako imenovani "boljši svet" so v svetu že mnogi prepoznali kot iluzijo. Posamezniki pa tudi narodi, si sicer želijo dobrega medsebojnega sodelovanja, toda le pod pogojem, èe se drugi podrejajo njihovim pogledom. Zaradi takšnega egoizma je svet zašel v slepo ulico. Unièevanje in pokvarjenost narašèata in èlovek postaja vse bolj trdosrèen. Vsi, ki še verjamejo v neko višje dobro, živijo v stiski in njihovo vsakdanje življenje razpada. Živijo v psihiènem stanju, podobnem spancu, skrbijo le še za svoj vsakdan in išèejo uteho v razliènih odmikih. Kje se bo to konèalo?

Življenje sodobnih ljudi kaže, da je današnji razum deformacija mišljenja, ki si ga je zamislil Stvarnik in, ki naj bi ga èlovek samostojno pravilno uporabljal in z njim ustvarjal. Razum, kakršnega uporablja sedaj, vodi èloveka v materializem in pogosto tudi v nepopisna grozodejstva. Naloga èloveštva v Vodnarjevi dobi je, da se priène èlovek uèiti spoznavati svoj in da dejavno sodeluje z božanskim naèrtom. Vodnarjeva doba prinaša èloveštvu nove možnosti, toda èloveštvo jih lahko dobi le, èe se bo odpovedalo lastnim sebiènim interesom. Vsakdo mora v sebi poiskati korenine svojih življenjskih problemov, ne sme jih valiti na druge. Sprememba se ne dogaja nekoè v prihodnosti, ampak samo sedaj.

Nikoli niso bile možnosti za odrešenje tako velike, kot so prav danes. Ko je v letu 1968 planet vstopil v ozvezdje Vodnarja, se je zaèela v svetu odražati cela serija sprememb. Uran ponazarja ogenj, obdobje, v katerem se bo èloveštvo sooèalo s pojmom svobode. To radostno vest in sporoèilo je prinesel Jezus pred 2000 leti. Na tej osnovi se je razvilo kršèanstvo, ki je do èetrtega stoletja še imelo duhovni znaèaj. Kasneje pa se je zaèelo cepiti in loèevati v razliène skupine in podskupine. Nastajajoèa duhovšèina je pozabila na izvorno in pravo poslanstvo kršèanstva. Ukvarjala se je le s tendenco po zemljski moèi, tako da so imeli papeži celo lastno vojsko. Tako je èloveštvo vstopilo v obdobje stalnih vojn, ki so vodile v genocid nad mnogimi narodi. V 9. stoletju se je papež oklical za nezmotljivega, da bi tako opravièil svoja hudodelstva in hudodelstva svojih predhodnikov. Duhovšèina je takrat že pozabila, da je nezmotljiv edino le Bog, nikakor pa ne njegov namestnik na Zemlji. Sveta je njegova služba na Zemlji, svetost pa si mora z svojim življenjem zaslužiti.

Naravne religije, torej tiste, ki temeljijo na naravnih silah, so pretežnemu delu èloveštva služile kot dobra podlaga - tako dolgo, dokler je bil Bog za ljudi še zunanji predmet iskanja in še niso bili sposobni ali pa se niso hoteli približati notranjemu Bogu. V skupnostih teh religij so se krèevito bojevali za pravice in predvsem za zemeljsko moè. V Libanonu so vse tri vere, kršèanstvo, islam in judovstvo, sprva živele v miru. Ko pa je zahodna civilizacija zaèela kolonizirati ostale dele sveta, da bi si potešila svojo oblastiželjnost, je nastalo naèelo "deli in vladaj" Tekmovalnost je tako narašèala in prebujalo se je sovraštvo. Kristjani so se zaèeli bojevati med seboj v imenu Boga in Jezusa, muslimani so se pobijali v imenu Alaha in njegovega preroka Mohameda, Judje pa so svoja grozodejstva poèeli v imenu Jehove in Mojzesa. Trenutno poteka na tem bojnem polju vojna in verska nesloga katere prièe smo.

Obdobje Vodnarja bo trajalo približno 2.400 let in v tem èasu bo Sonèev logos uporabil Uranovo silo za razgradnjo obstojeèe religije, da bi se potem razcvetela ena in edina kozmièna religija. Tedaj se bo svoboda èloveštva lahko uresnièila in Zemlja se bo zaèela pripravljati na nov razvoj. Mnogi ljudje bodo v bližnji prihodnosti z odprtim srcem sprejeli Kristusovo silo, drugi pa se bodo obrnili stran, tako kot je napovedano v Svetem pismu. V tem stanju hude preiskušnje in na trenutke navidezne brezizhodnosti mora èlovek, ki je povezan z Kristusovo hierarhijo prevzeti iniciativo za vodenje èloveštva. V najfinejših svetovih - podroèjih, v ozraèju, bo prišlo do pojavov, "ki jih bo videlo vsako oko in slišalo vsako uho". V tem trenutku bo èlovek spoznal direktno iz prve roke, kakšno mesto zavzema v svet in vesolju in kako lahko glede na to deluje ("pa pride on duh resnice in vas vpelje v "). Èlovek bo razumel svojo življenjsko nalogo in tudi spoznal, kakšno posledico za njega in kolektiv bo imelo nadaljne zavraèanje (upor).

Na zaèetku dvajsetega stoletja je bil odkrit element uran. Èloveštvu lahko služi v raznovrstne namene, uporablja pa se tudi za izdelavo atomskih bomb, torej z namenom obvladovanja in razkazovanja moèi, po potrebi tudi za unièenje. Da bi si ustvarili vtis o dometu Urana, se povrnimo v daljno preteklost, v èas, ko je èloveštvu vladal planet Mars. V tem obdobju se je pojavilo železo. Ni služilo le za izdelavo orodja, ki naj bi èloveštvo omogoèilo oskrbo s hrano in pripomoglo k vsesplošni blaginji, ampak tudi za kovanje orožja, ki je pomorilo na milijone ljudi. Kadar pa uranove sile uporabimo na negativen naèin, povzroèijo razlièna, doslej še neznana unièenja. Uran se upira nadvladi, vsakršni nadvladi. Odkrili so ga pred dvesto leti. Uran opravlja veliko èišèenje in ustvarja razumno ravnovesje svetovnih interesov. Vprašanje pa je doklej bo še trajal ta navidezni relativni mir?

Uran podpira tudi vladovino žensk, matriarhat. V nekaterih državah je v rokah žensk. Indira Gandi, Nehrujeva hèer, je obnovila in utrdila mir in harmonijo, ki jo je v svet prinesel Mahatma Ghandi. Margareth Tacher "Železna lady" je v dvanajstih letih vladanja izpeljala mnogo sprememb. Ženske vedno vzamejo stvari v svoje roke. To ni ne dobro ne slabo. Je le zakon menjave, ki vlada življenju na tem našem planetu.

Miran.