|   Prijatelj, dober dan!
Vzemi si čas za srečo!
Ti , ki živiš na tej Zemlji,
si čudež.
Enkraten si, edinstven, nezamenljiv.
Ali se tega zavedaš?
Zakaj se ne čudiš,
ne občuduješ,
se ne veseliš samega sebe
in vseh drugih okrog sebe?
Se ti zdi tako samoumevno,
ali ti nič ne pomeni,
da živiš,
da smeš živeti,
da ti je dano peti, plesati
in biti srečen?
Zakaj bi torej tratil čas
z nesmiselnim pehanjem za denarjem?
Zakaj bi si belil glavo glede tega,
kar bo morda šele jutri ali pojutrišnjem?
Zakaj bi se pričkal, se dolgočasil,
zakaj bi delal s pretirano prizadevnostjo
in spal, kadar sije sonce?
Le mirno si vzemi čas za srečo.
Čas ni hitra cesta med zibelko in grobom,
marveč prostor na soncu, kjer se lahko ustaviš.
Živi danes!
Smehljaj se danes!
Danes bodi srečen!
Osvobodi svoje srce nevidnih spon!
Ne dovoli, da bi tvoje veselje do življenja
in tvoja sreča bila odvisna od tisoč in ene ničeve malenkosti.
Ne pozabi na veselje
Phil Bosmans
|
NE ZAMUDITE
Vzemi si čas za srečo
Prispeval/a: titanic dne sobota, 3. april 2004 @ 08:26 CEST
Da jo začutimo, pa je potrebna hvaležnost, da vidimo stvari okoli nas, da slišimo in čutimo kaj se dogaja in opazimo drobne stvari, ki so tako lepe in enkratne.
Če smo vzvišeni in samozadostni, lepih stvari ne vidimo. Če lepih stvari ne vidimo, ne čutimo sreče. Če ne čutimo sreče, je nimamo. Vsak pa želi biti srečen. Kako je zdaj to?
Ljubezen, ki izvira iz notranjosti, iz našega srca pripelje seboj srečo vsak dan znova. Kot bi se vsak dan znova rodili, moramo poskrbeti, da smo ljubeča bitja v harmoniji s stvarstvom, kateri nas obdaja.
Morda je to naš zadnji dan, zakaj ne bi bil srečen!?
Vzemi si čas za srečo
Prispeval/a: stojči dne sobota, 3. april 2004 @ 10:34 CEST
Paradoks paradoksov
Vsak dan je naš zadnji dan,
kot je vsako jutro,
naše novo rojstvo.
Sreča, ljubezen,
hoče iz notranjosti na plan,
pa jo premnogi na žalost,
potisnejo kar takoj vstran,
ali na žalost lepo nazaj,
ker se vsak tak,
boji imeti se rad.
Pradoks paradoksov. :)
---
stojči