 V rasti dremlje, zgor ječi,
vetru hladnem se upira,
v naročje krošnje si želi,
med temo, cvetenjem hira.
Med drevesi molk, utišan glas
po pomladnem brstju toži,
razpreda mrežo sivih las,
pajek gori, človek doli.
Utrinek zvezde - sklenjen krog.
Sonce usodno v noč se utaplja.
V nedognanost, v brezčasen lok
izgine up, na cvetu rosna kaplja.
...o0o...
|
Zamujeno
Prispeval/a: Anonymous dne četrtek, 18. marec 2004 @ 11:00 CET
Če napišeš pesem na \"pozitivke\" imaš zvezo s tistimi, ki te preberejo.
Če napišeš pesem \"Zamujeno\" ti je nekako žal, da žaluješ za leti, ki so minila, na mesto da bi se razveselil teh, ki so še pred nami.
Tatjana
Zamujeno
Prispeval/a: stojči dne četrtek, 18. marec 2004 @ 11:41 CET
točno tako, draga Tatjana,
dokler človek lahko diha,
se lahko veseli tega trenutka,
veseli se lahko tega dne,
veseli se lahko prihajajoče pomladi,
veseli se lahko čudovitih vonjav
odpirajočega se dehtečega cvetja,
veseli se lahko prebujajoče ljubezni srca...:)
lp
---
stojči