Posedimo, tukaj v svobodni preriji, kjer ni videti ceste, opaziti ograje. Ne bomo razprostrli odeje. Naša telesa naj čutijo tla, zemljo, odpor steblik, ki se prilagajajo našemu dotiku. Trava naj nam bo žimnica, da bomo čutili njeno ostrino in njeno mehkobo. Bodimo takšni kot kamni, rastline, drevesa. Bodimo takšni, kot so živali, naše misli in naši čuti naj bodo podobni njihovim.

Prisluhni zraku! Lahko jih slišiš, čutiš, vonjaš in okusiš. Woniya wakan, sveti dih, ki vse s svojo sapo obnavljaš. Woniya, Woniya wakan: duh, življenje, dih, novo nastajanje – so pomeni te besede. Woniya – drug ob drugem sedimo, ne dotikamo se, toda nekaj je prisotno; čutimo navzočnost nečesa v naši sredi. To je dober začetek za premišljevanje in govorjenje o naravi. Vendar, nikar se ne pogovarjajmo samo o naravi – pogovarjajmo se Z NARAVO, z rekami, z jezeri, z vetrovi, tako kot z našimi sorodniki.

Lame Deer (z 'belim' imenom John Fire)



Pojasnilo: Lame Deer (Tacha Ushte) se je rodil okrog leta 1900 v rezervatu Južne Dakote in umrl leta 1974; bil je duhovni videc (vrač) velikega ljudstva Sioux z demokratično plemensko organizacijo. Ko so se indijanska plemena pred belci umikala proti zahodu in ko so se v Severni Ameriki razširili konji, se je tudi to ljudstvo premaknilo v prerijo, v širne travnate ravnine kot nomadizirani lovci na bizone. Ime Sioux je okrajšava za besedo kače ali sovražniki. Sami so se imenovali Dakota ali Lakota – prijatelji, zavezniki. Pipa jim je pomenila simbol povezanosti človeka s celotnim stvarstvom. Za Indijance je število štiri sveto (štiri strani neba, štirje vetrovi, štirje elementi, mož naj ima štiri vrline: junaštvo, velikodušnost, vztrajnost, modrost). Iz svete pipe se vsakič štirikrat potegne dim.

Dakotci so prepričani, da je vsa narava prežeta s skrivnostno božansko silo – wakan. Njihova beseda za božanstvo, stvariteljsko moč, je wakond ali Wakan Tanka = Velika skrivnost.


iz knjige: Ali veš, da drevesa govorijo
Modrost Indijancev
poslovenil Ivan Sernec