Kdor se k čemu sili in s tem od sebe preveč zahteva, zapre pot lastni sreči. Prokrust, oseba iz antične pripovedke, je vse prej kot simbol sreče. Ta cestni razbojnik vsakega popotnika, ki pride mimo, položi v svojo posteljo, da bi ga prikrojil njenim meram. Prekratkim ude nateguje, predolgim jih pa poseka. Oboji, prekratki in predolgi, zaradi tega umrejo. Prokrustova postelja je postala pregovorna. Je simbol za visoke ideale, s katerimi se preveč obremenjujemo, s katerimi se nategujemo do te mere, da izgubimo življenje, saj se s pretiranim naprezanjem nazadnje ubijemo. Ponazarja pa hkrati tudi to, da imamo o sebi preslabo mnenje, da se nenehno grizemo zaradi občutkov krivde in se podcenjujemo; to pa je prav tako škodljivo kot previsok ideal.


Mala knjiga o pravi sreči
Anselm Grun