Ni pomembno kaj delaš, ampak kako delaš - z veseljem in popolnostjo.


Zakaj se ljudje opredeljujemo: to delam rad, tega ne maram delati? Kaj ni bolj pomembno kako stvari delamo. V vsako stvar, če želimo, da bo dobro opravljeno, je potrebno vložiti mir in ljubezen v pravem pomenu besede. Velikokrat pridemo v življenju v situacijo, ko ne moremo izbirati med tem, ali nekaj narediti ali ne. Velikokrat se srečamo z "nujnimi opravili", ki jih ne moremo niti preložiti na drugo osebo, niti opustiti, ampak jih je potrebno enostavno opraviti.


Že sama misel na to, da moramo opraviti neprijetno delo, pa nam vzame veliko več energije, kot če bi se ga lotili in ga opravili takoj brez razmislekov in pomislekov o tem.

Ko smo jezni in se pritožujemo, pa čeprav samo v mislih, izgubljamo ne samo energijo, ampak tudi čas. Vemo, da ne moremo nič spremeniti, včasih si celo želimo, da bi bilo delo opravljeno ali pa se to od nas pričakuje.



Včasih so ljudje rekli za osebe, ki se samo pritožujejo nad delom, pa nič ne delajo, da kradejo Bogu čas. Danes pa vemo, da taki sami ostanejo brez časa, ko bi jim bilo lepo in prijetno, saj do tam nikoli niti ne pridejo.


Ko se zavedamo, da smo sami kreatorji našega življenja, s tem mislimo na naše notranje življenje. Pa tudi vsak je svoje sreče kovač - še vedno aktualna misel, se nanaša na našo notranjo srečo. Lepe trenutke iz katerih je sestavljeno naše celo življenje si lahko podaljšamo tako, da pri vsakem delu, v vsaki situaciji razmišljamo pozitivno. Če ne moremo nič spremeniti, sprejmimo situacijo, lotimo se dela in ne razmišljajmo ali je to delo prijetno ali neprijetno, zabavno ali duhamorno, poniževalno, naporno, odvratno ipd. Negativno razmišljanje, katero nam jemlje energijo raje prekinimo in to energijo vložimo v delo ter pri tem kolikor se da, ohranimo mir in harmonijo (sprejemanje situacije kakršna je). Sami smo lahko kreatorji svojega življenja le tako, da imamo moč in vpliv nad svojimi mislimi katere se kasneje udejanjajo.