Ob mesecu prijateljstva...

Zgodba je naslednja :

Živela sta dva zelo zelo dobra prijatelja. Leon in Mark. Nekoč je Mark Leona močno prizadel. Morda nenamerno ali celo namerno. Leon mu tega ni nikoli odpustil. Zato je skoval načrt, da se mu bo za vsako ceno maščeval. Vso življenje mu je prizadejal bolečino. Celo pozneje, ko je Mark dobil otroke, ga je Leon opazoval, ter vohunil za njim. Mark ga je večkrat prosil, naj odide iz njegovega življenja, kar je Leona samo še bolj jezilo. Da je njemu, Leonu, ukazal oditi..

Tako je minilo mnogo let in Leona so počasi začeli zapuščati ljudje, ki jih je najbolj ljubil. Sprva ni mogel razumeti kaj se mu dogaja. Odšla mu je žena, nato še sin. Prijatelji so se zmeraj bolj oddaljevali od njega. Leon pa je vso žalost in razočaranje nad njimi obrnil v še hujše sovraštvo do Marka. Tako je znova minilo nekaj let. Leon je bil sedaj star, osamljen in zagrenjen mož.


Nekega dne ga je zadela kap. Ležal je v bolnišnici, ter vedel, da so mu dnevi šteti. Naenkrat je opazil, da ni nikogar več ob njem. Da ni nikogar, od katerega bi se lahko poslovil. Da je resnično ostal sam. Spomnil se je
svojega življenja in spoznal, da je on sam odgnal vse ljudi od sebe. Da jih je odgnal s svojim sovraštvom. Da ne more nikogar kriviti za svojo nesrečo. Niti Marka, čeprav ga je nekoč prizadel. Vedel je, da ne bo svoboden, dokler mu ne odpusti. Poklical je Marka. Ni hotel umreti, preden ga ne prosi odpuščanja. Mark je prišel naslednje jutro k njemu. Tudi sam je bil že starec. Po dolgem času sta se stara prijatelja zagledala. Nasmehnila sta se. V očeh so se obema svetlikale solze.

"Oprosti mi!" mu je dejal Mark.
Leon pa se je samo nasmehnil in dejal, " Nimam ti več kaj oprostiti, ti mi oprosti, da bom rešen te tesnobe, ki sem jo sam negoval vsa ta leta.
Nisem se imel pravice vmešavati v tvoje življenje, vendar vedi, da sem to plačal s tem, da sem izgubil vse, ki sem jih ljubil. Danes pa bi rad odšel miren in brez sovraštva." Mark ga je objel. In Leon je tistega jutra odšel.

Zakaj bi morali živeti v sovraštvu?? V našem svetu je ze preveč vojn, nasilja, sovraštva, zahrbtnosti, nestrpnosti...

Ljubi, čeprav drugi sovražijo.

Odpusti, čeprav se ti zdi, da si kdo tega ne zasluži.

Ne prizadeni, čeprav si bil prizadet.

Nikoli ne stori tistega, kar si ne želiš, da bi drugi storili tebi.

Če te kdo ne želi v svojem življenju, ga blagoslovi in mu pusti živeti.

Vedi:

Tisti, ki prizadenejo, so bili prizadeti. Ker so znova prizadeli druge, bodo znova prizadeti sami. Ne bodi ti tisti, ki znova prizadevaš, tudi če si bil prizadet!!!
Prekini ta začarani krog trpljenja in živi svoje življenje!!!

Nekdo, ti je najboljši prijatelj.

Nekdo je nekoč to bil.

Nekdo se bo morda vrnil v tvoje življenje.

Nekdo se ne bo nikoli.

Pa ni važno, nikogar ne sovraži!!!


Pošlji to pismo naprej vsem, ki so tvoji prijatelji, tudi tistim, ki so to
nekoč bili, tistim, ki si jih morda prizadel (morda jim s tem poveš, da ti
je žal, ter jim zeliš vse lepo v življenju, čeprav niso več del tvojega življenja)!

Vsak si zasluži, da ima svoj mir, da je srečen in da živi svoje
življenje!!! Spoštuj to in se ne vmešavaj vanj!!!

CARPE DIEM! ŽIVI IN PUSTI ŽIVETI!!!