Tako se človek izkaže kot bitje prihodnosti in kot bitje upanja, to je bitje, ki ima svoje težišče zunaj sebe, onstran sedanjosti in prihodnosti. Živi bolj v prihodnosti kot v sedanjosti. Sedanjost je sama utvara. Sedanjost je prihodnost kolikor gre skoz nas v preteklost. Sedanjost je prihodnost, ki nas prehiteva. Človek ni nikoli zadoščen na vmesnih postajah svojega hrepenenja. Človek nosi v sebi ptico, ki leti naprej in se nenehno ustavlja na strehah, ki naj bi ji zaustavljale polet v prihodnost.Človek je v nenehni hoji za svojo srečo. Človek - ptica se nenehno dviga v loku preko in onstran sedanjosti in občuti globino in višino časovnosti. Človekova misel ne pozna meja, s svojo naglico celo presega hrepenenje.

Doris

[ Odgovori na to | # ]